Ne država, mojstrsko šolo ustanavljajo Krčani

Krško – Da so mnogi Slovenci z izdelki obrtnikov nezadovoljni, še zdaleč ni naključje. Zakonodaja namreč od obrtnikov za odprtje podjetja ne zahteva mojstrskega izpita, ki v tujini zagotavlja kakovost ponudbe, šolski sistem pa je že vrsto let brez mojstrskih šol. Krčani so se zato na lastno roko lotili priprave pilotnega učnega programa za mojstrsko šolo strojništva.

Ker nam »utripa rdeča luč, da vrnemo ugled in kvaliteto tem poklicem«, kot se je izrazila Janja Starc iz krške obrtno-podjetnike zbornice, so se v Krškem odpravljanja pomanjkljivosti lotili sami. Krška obrtna zbornica, srednja tehnična šola in občina so se s partnerji iz Hrvaške, Nemčije in Vojvodine uspešno prijavili na evropski razpis Erazmus + KA 3 in bodo v dveh letih, do konca avgusta 2019, pripravili pilotni učni program za prvo mojstrsko šolo v Sloveniji.

»Pokrivala bo strojništvo, ker naša srednja šola izvaja strojniške programe,« razlaga Starčeva.

V mojstrsko šolo se bo lahko vpisal vsakdo, ki bo zaključil ustrezno srednješolsko poklicno smer. Program bo trajal približno eno leto, izobraževanje pa bo štiri dni na teden potekalo v podjetjih, en dan v tednu pa bo namenjen za pridobivanje znanj, potrebnih za uspešno poslovno pot (trženje ...). »Želimo si, da bi bil ta učni program za pripravo mojstrskih programov za druge profile obrtnikov v Sloveniji,« pojasnjuje Janja Starc.

Krčani si želijo, da bi ob pripravi kurikuluma za mojstra strojništva v dveh letih, s pomočjo pristojnega ministrstva, spisali tudi zakonsko regulativo, ki bi omogočila ustanovitev mojstrske šole. Na vprašanji, kdaj naj bi v Krškem vpisali prve mlade in kako bi mojstrsko šolo financirali, odgovora še nimajo.

Minimum dokazila o znanju

Težave z nižanjem znanja obrtnikov, razvrednotenjem zaposlitev s področja poklicnega izobraževanja in deficitarnimi klasičnimi poklici so sicer izzivi celotne Evropske unije, so na uvodni predstavitvi ciljev povedali partnerji projekta iz štirih držav. A pogled v države, s katerimi se Slovenija rada primerja, Nemčija in Balkan, razkriva bistveno slabše izhodišče slovenskega izobraževalnega in zaposlitvenega sistema.

»Zahteve za odprtje obrti so v Sloveniji zmanjšane na minimum. Za 24 profilov je potrebno dokazilo o osnovni poklicni izobrazbi, za ostale profile pa niti to ne,« razlaga Starčeva. »Za odprtje podjetja s področja fasaderstva še do pred leti ni bilo potrebno nobeno dokazilo. Obrt je lahko odprl vsakdo. Ker je bilo zaradi energetskih sanacij stavb na voljo veliko denarja iz EU-skladov, zdaj za odprtje podjetja potrebuješ dokazilo o izobrazbi, ne pa tudi mojstrskega izpita.«

Zato lahko v Sloveniji z dokazilom o opravljenem sorodnem poklicnem programu podjetje odprejo mnogi tujci, ki tega v drugih državah EU ne bi mogli storiti. Nam bližnja tujina namreč od obrtnikov sistemsko zahteva več predznanja.

Nemci prostovoljno na izpite

»Na Hrvaškem obstaja 61 programov mojstrskih izpitov. Zakonodaja regulira mojstrske šole, a te v praksi ne obstajajo,« pojasnjuje Mirela Lekić iz hrvaške obrtne zbornice.

V Nemčiji, ki ima bogato tradicijo mojstrskih šol, je bilo treba, če si želel odpreti obrt, pridobiti mojstrski izpit za 95 profilov obrtnikov, pravi Mario Šušak iz hrvaško-nemškega gospodarskega združenja. »Število profilov so nato prepolovili. A se mnogi za opravljanje mojstrskega izpita odločijo prostovoljno. Čistilci v hotelih in šolah vedo, da bodo z dokazanim znanjem lažje prišli do službe, in si želijo pridobiti nova znanja, kako recimo s primernim vzdrževanjem tal poskrbeti, da jih je treba manjkrat menjati. Analize kažejo, da so obrtniki z mojstrskim znanjem veliko uspešneje prebrodili gospodarsko krizo kot tisti brez tega znanja,« poudarja Šušak.

Izbor partnerjev Krčanov v meddržavnem projektu ni naključen. Krška zbornica namreč že nekaj let načrtno sodeluje s hrvaškimi sorodnimi organizacijami in je v tem času postala vir informacij za podjetja z obeh strani meja, ki so željna sodelovanja s sosedi. Krški podjetniki pa so v preteklosti tudi za naš časopis priznali, da vsi zaposleni v posamezni krški družbi ne znajo narediti tako kakovostnega izdelka kot recimo dijaki nemških strojnih poklicnih šol, ki so tri leta šolanja zaključili z mojstrskim izpitom. Ne nazadnje si Nemci, kot je dejal Šušak, celo na ravni EU prizadevajo, da bi svoj dobro razvit sistem šolanja za mojstre še okrepili z vpeljavo dodatnih obveznih mojstrskih izpitov.

V pomoč Posavcem bo tudi projekt Zavezništvo za mlade, s katerim so v regiji, da bi dvignili stopnjo srednješolskega poklicnega izobraževanja, že povezali šole in gospodarstvo. Med drugim so osnovnošolcem začeli predstavljati zanimive plati deficitarnih poklicev, kot je denimo priložnost za dobre mizarje, da namesto klasičnih naročil za znance izdelujejo prestižne dodatke za luksuzne jahte.