Ne gre za napadanje, ampak reševanje težav z dialogom
Pričakujemo do 200 priporočil za dvig ravni človekovih pravic. Pred petimi leti jih je Slovenija prejela 163, le štiri so ostala neuresničena.
Odpri galerijo
Kakšno je stanje človekovih pravic v Sloveniji? FOTO: Blaž Samec
Ljubljana – Delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Mira Cerarja bo danes v Ženevi predstavljala slovenski napredek zadnjih petih let na področju človekovih pravic. Hkrati bo prisluhnila priporočilom drugih članic Organizacije združenih narodov. Vlada se bo do njih opredelila februarja, z njimi se bo potem seznanil tudi državni zbor.
Človekove pravice so bile v Sloveniji pod drobnogledom že v prejšnjih ciklih, v letih leta 2010 in 2014. Podlaga za tokratno oceno v univerzalnem periodičnem pregledu stanja je nacionalno poročilo, ki smo ga oddali julija letos, poročilo Urada visoke komisarke OZN za človekove pravice ter poročila nevladnih organizacij. Nazadnje smo prejeli 163 priporočil, od tega sprejeli 142 priporočil ter vsa, razen štirih, povsem ali vsaj delno uresničili. V še enem ciklu prej smo jih izvedli 91 od 97. Da mehanizem deluje, na ministrstvu pripisujejo njegovi naravi; ne gre za napadanje, ampak reševanje težav z dialogom. Danes od 84 držav, kolikor se jih je prijavilo za postavljanje vprašanj, skupno pričakujemo približno 200 priporočil, a se bodo številna verjetno ponavljala.
Ljudje se pogosto počutijo prikrajšane, a vsaka krivica ni diskriminacija
Diskriminacija zaradi starosti na sodišču
Marko Rakovec, vodja sektorja za človekove pravice na zunanjem ministrstvu, pravi, da se je od zadnjega pregleda zgodilo veliko novosti. Zaživela je novela zakona o varuhu človekovih pravic, s katero je ta postal polnopravna institucija za človekove pravice, ter uvedla svet varuha in zagovornika otrokovih pravic. S polnejšimi pljuči je zadihal urad zagovornika načela enakosti, ki danes ni več podfinanciran, s sprejetjem zakona o varstvu pred diskriminacijo pa je dobil pristojnost izdajanja ugotovitvenih odločb.
V uradu zagovornika načela enakosti pravijo, da so po številu priporočil nazadnje izstopala tista, namenjena izboljšanju položaja romske skupnosti, varstvu invalidov in preprečevanju ksenofobije. Tokrat zagovornik Miha Lobnik predvideva, da bomo dobili priporočila v zvezi z zbiranjem podatkov o enakosti, torej podatkih o osebnih okoliščinah – poreklu, invalidnosti, zdravstveni sliki –, ki prikazujejo dejansko stanje neenakosti v družbi in je iz njih mogoče razbrati tudi vzroke zanjo. Dve takšni smernici smo dobili leta 2014, a ju nismo sprejeli.
»Dokler ne bomo sposobni nedvoumno izmeriti, ali stopnja izobrazbe romskih otrok dejansko raste, ne bomo mogli vedeti, ali so ukrepi, ki jih v ta namen izvajamo, učinkoviti,« ocenjuje Lobnik. Obenem ugiba, da bi prav tako lahko spet dobili priporočilo za boljšo koordinacijo zadev, povezanih z nediskriminacijo, saj noben vladni organ ne usklajuje tovrstnih politik, prav tako nimamo državne strategije.
Medtem v uradu varuha človekovih pravic, kjer so pripravili 27 predlogov priporočil z 18 področij ter jih tujim diplomatom v Ženevi predstavili že oktobra, med drugim pričakujejo, da bo Slovenija ratificirala nekatere mednarodne pogodbe s področja človekovih pravic in zagotovila finančno neodvisnost varuha od vlade. Ob tem predlagajo še implementacijo ustavne pravice do vode, spoštovanje odločb ustavnega sodišča, učinkovitejše delo inšpekcij, dostop do vode, sanitarij in elektrike v romskih naseljih ter sanacijo reševanja industrijsko onesnaženih območjih. Opozarjajo tudi na nujnost prenehanja pridržanja otrok v postojnskem centru za tujce in zagotovitev dostopa do azilnega postopka ter varovalk v primeru vračanja v sosednje države.
Človekove pravice so bile v Sloveniji pod drobnogledom že v prejšnjih ciklih, v letih leta 2010 in 2014. Podlaga za tokratno oceno v univerzalnem periodičnem pregledu stanja je nacionalno poročilo, ki smo ga oddali julija letos, poročilo Urada visoke komisarke OZN za človekove pravice ter poročila nevladnih organizacij. Nazadnje smo prejeli 163 priporočil, od tega sprejeli 142 priporočil ter vsa, razen štirih, povsem ali vsaj delno uresničili. V še enem ciklu prej smo jih izvedli 91 od 97. Da mehanizem deluje, na ministrstvu pripisujejo njegovi naravi; ne gre za napadanje, ampak reševanje težav z dialogom. Danes od 84 držav, kolikor se jih je prijavilo za postavljanje vprašanj, skupno pričakujemo približno 200 priporočil, a se bodo številna verjetno ponavljala.
Ljudje se pogosto počutijo prikrajšane, a vsaka krivica ni diskriminacija
Diskriminacija zaradi starosti na sodišču
Premiki od zadnjega nadzora
Marko Rakovec, vodja sektorja za človekove pravice na zunanjem ministrstvu, pravi, da se je od zadnjega pregleda zgodilo veliko novosti. Zaživela je novela zakona o varuhu človekovih pravic, s katero je ta postal polnopravna institucija za človekove pravice, ter uvedla svet varuha in zagovornika otrokovih pravic. S polnejšimi pljuči je zadihal urad zagovornika načela enakosti, ki danes ni več podfinanciran, s sprejetjem zakona o varstvu pred diskriminacijo pa je dobil pristojnost izdajanja ugotovitvenih odločb.
V uradu zagovornika načela enakosti pravijo, da so po številu priporočil nazadnje izstopala tista, namenjena izboljšanju položaja romske skupnosti, varstvu invalidov in preprečevanju ksenofobije. Tokrat zagovornik Miha Lobnik predvideva, da bomo dobili priporočila v zvezi z zbiranjem podatkov o enakosti, torej podatkih o osebnih okoliščinah – poreklu, invalidnosti, zdravstveni sliki –, ki prikazujejo dejansko stanje neenakosti v družbi in je iz njih mogoče razbrati tudi vzroke zanjo. Dve takšni smernici smo dobili leta 2014, a ju nismo sprejeli.
- V vsakem krogu je pričakovati več priporočil.
- Pred petimi leti jih je Slovenija prejela 163, le štiri so ostala neuresničena.
- Varuh človekovih pravic je tokrat pripravil 27 smernic.
Miha Lobnik predvideva, da bomo dobili priporočila v zvezi z zbiranjem podatkov o enakosti, torej podatkih o osebnih okoliščinah – poreklu, invalidnosti, zdravstveni sliki –, ki prikazujejo dejansko stanje neenakosti v družbi in je iz njih mog
Kaj bo tokrat najprej na tnalu
»Dokler ne bomo sposobni nedvoumno izmeriti, ali stopnja izobrazbe romskih otrok dejansko raste, ne bomo mogli vedeti, ali so ukrepi, ki jih v ta namen izvajamo, učinkoviti,« ocenjuje Lobnik. Obenem ugiba, da bi prav tako lahko spet dobili priporočilo za boljšo koordinacijo zadev, povezanih z nediskriminacijo, saj noben vladni organ ne usklajuje tovrstnih politik, prav tako nimamo državne strategije.
Medtem v uradu varuha človekovih pravic, kjer so pripravili 27 predlogov priporočil z 18 področij ter jih tujim diplomatom v Ženevi predstavili že oktobra, med drugim pričakujejo, da bo Slovenija ratificirala nekatere mednarodne pogodbe s področja človekovih pravic in zagotovila finančno neodvisnost varuha od vlade. Ob tem predlagajo še implementacijo ustavne pravice do vode, spoštovanje odločb ustavnega sodišča, učinkovitejše delo inšpekcij, dostop do vode, sanitarij in elektrike v romskih naseljih ter sanacijo reševanja industrijsko onesnaženih območjih. Opozarjajo tudi na nujnost prenehanja pridržanja otrok v postojnskem centru za tujce in zagotovitev dostopa do azilnega postopka ter varovalk v primeru vračanja v sosednje države.
