Ne zadostuje, če oljke le oberemo in stisnemo olje iz njih
Dan oljke - Položaj oljkarstva terja več državne pozornosti, boljšo organiziranost, več raziskav, promocije in tudi pravno podlago v posebnem zakonu
Odpri galerijo
Takšna je najbolj razširjena sorta v slovenski Istri. Foto Boris Šuligoj
Koper - Oljka je eden od temeljev primorske kulturne krajine in istrske tradicije, so ob (včerajšnjem) svetovnem dnevu oljke poudarili vsi vodilni predstavniki oljkarske panoge in inštitucij, ki se ukvarjajo z razvojem in promocijo oljkarstva v Sloveniji. Ob koncu sezone so analizirali letino in spregovorili o ključnih strateških nalogah, ki bi jih morali speljati v naslednjem letu, če bi hoteli primerno poskrbeti za razvoj panoge.
Eden najuspešnejših slovenskih oljkarjev Vanja Dujc je povedal, kako je večino istrskih oljkarjev presenetila letošnja letina. Na začetku sezone je kazalo, da bo katastrofalna po količini in kakovosti, saj skorajda ni bilo oljkarja, ki ne bi utrpel takšne ali drugačne naravne ujme: pozebo prejšnjo zimo, kasneje burjo, točo, sušo in na koncu (oktobra) še izredno močan jugo, ki je z dreves stolkel četrtino pridelka tistim, ki so zamujali z obiranjem. »Količinsko je bilo verjetno nekaj manj pridelka, toda vse nas je presenetila izredno visoka oljevitost, saj so že v začetku oktobra oljke vsebovale do 50 odstotkov večje količine olja glede na njihovo težo. Po hudi suši smo pričakovali manj sadežno letino, a tudi v tem primeru je bilo povsem drugače - izredno kakovosten pridelek olja, z visokimi organoleptičnimi ocenami in vsebnostjo snovi, ki odlikujejo istrska olja in zaradi katerih dosegamo uvrstitve v sam vrh evropskih pridelovalcev olja, « je povedal Vanja Dujc.
Oljkarji pa se soočajo z vrsto odprtih vprašanj. Država, denimo, še zmeraj ni uskladila z oljarnami vprašanja uporabe (odlaganja) tropin, ki ostajajo po stiskanju. Drugi problem je vprašanje prezasedenosti oljarn. Te ne zmorejo vsega dela predvsem ob koncih tedna zato, ker večina oljkarjev (večina gre za majhne oljkarje) lahko pobira oljke le v svojem prostem času. Vse težje najemajo sezonske obiralce oljk. Zato bi se radi drugače organizirali, povezali in pri tem zaposlovanju sezonskih delavcev uživali naklonjenost države. Eden večjih problemov slovenskih oljkarjev je visok strošek kakovostno pridelanega olja, zaradi česar ga ne morejo prodajati pod ceno. Slovenska kupna moč pa ni tako velika, da bi lahko brez velikih prizadevanj prodali sedanje količine dražjega (čeprav kakovostnejšega) slovenskega olja. Po ocenah so v letošnji sezoni pridelali približno 1000 ton olja. Vsega je skoraj nemogoče prodati po 14 do 16 evrov za liter, kolikor terjajo oljkarji za najboljša olja.
Slovensko oljkarstvo je v minulem letu doživelo dodaten udarec, ko so zaradi lanskih jesenskih poplav zgoreli prostori Centra mediternaskih kultur in Inštituta za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v Izoli. Dobro leto kasneje še zmeraj ni jasno, kako in kdaj bodo v Kopru oziroma Izoli poskrbeli za Inštitut za oljkarstvo, ki zdaj deluje v začasnih, nadomestnih prostorih. Inštitut za oljkarstvo je pred 11 meseci postal uradni koordinator vseh javnih služb (izvzemši kmetijsko svetovalne) s področja oljkarstva v državi. Zato so najvidnejši predstavniki oljkarstva s posebnim sklepom podprli prizadevanja ZRS Koper, da skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport poskrbijo za trajno prostorsko rešitev Inštituta za oljkarstvo in njegovo raziskovalno ter izobraževalno opremo. Prav tako so pozvali pristojna ministrstva, da poskrbijo za financiranje raziskovanja in promocije oljčnega olja. Prepričani so, da bi morali po zgledu zakona o vinarstvu v Sloveniji sprejeti tudi zakon o oljkarstvu, da bi poskrbeli za pravne temelje in tehnično pomoč panogi.
Oljkarji so podprli pobudo, da se tudi Slovenija vključi v evropski projekt kulturnih poti oljčnih dreves. Naloga Inštituta za oljkarstvo bo pripraviti program, po katerem bodo pripravil nabor dogodkov, prireditev, oljarn, oljčnih kleti, muzeja, kot je Tonina hiša v Sv.Petru,... ki bodo sestavni del evropske poti oljčnih dreves in vsega, kar je povezano s to kulturo.
Presenetljivo dobra oljčna letina dala več olja.
Eden najuspešnejših slovenskih oljkarjev Vanja Dujc je povedal, kako je večino istrskih oljkarjev presenetila letošnja letina. Na začetku sezone je kazalo, da bo katastrofalna po količini in kakovosti, saj skorajda ni bilo oljkarja, ki ne bi utrpel takšne ali drugačne naravne ujme: pozebo prejšnjo zimo, kasneje burjo, točo, sušo in na koncu (oktobra) še izredno močan jugo, ki je z dreves stolkel četrtino pridelka tistim, ki so zamujali z obiranjem. »Količinsko je bilo verjetno nekaj manj pridelka, toda vse nas je presenetila izredno visoka oljevitost, saj so že v začetku oktobra oljke vsebovale do 50 odstotkov večje količine olja glede na njihovo težo. Po hudi suši smo pričakovali manj sadežno letino, a tudi v tem primeru je bilo povsem drugače - izredno kakovosten pridelek olja, z visokimi organoleptičnimi ocenami in vsebnostjo snovi, ki odlikujejo istrska olja in zaradi katerih dosegamo uvrstitve v sam vrh evropskih pridelovalcev olja, « je povedal Vanja Dujc.
Pridelali 1000 ton olja
Oljkarji pa se soočajo z vrsto odprtih vprašanj. Država, denimo, še zmeraj ni uskladila z oljarnami vprašanja uporabe (odlaganja) tropin, ki ostajajo po stiskanju. Drugi problem je vprašanje prezasedenosti oljarn. Te ne zmorejo vsega dela predvsem ob koncih tedna zato, ker večina oljkarjev (večina gre za majhne oljkarje) lahko pobira oljke le v svojem prostem času. Vse težje najemajo sezonske obiralce oljk. Zato bi se radi drugače organizirali, povezali in pri tem zaposlovanju sezonskih delavcev uživali naklonjenost države. Eden večjih problemov slovenskih oljkarjev je visok strošek kakovostno pridelanega olja, zaradi česar ga ne morejo prodajati pod ceno. Slovenska kupna moč pa ni tako velika, da bi lahko brez velikih prizadevanj prodali sedanje količine dražjega (čeprav kakovostnejšega) slovenskega olja. Po ocenah so v letošnji sezoni pridelali približno 1000 ton olja. Vsega je skoraj nemogoče prodati po 14 do 16 evrov za liter, kolikor terjajo oljkarji za najboljša olja.
Kdaj bo država pomagala ponovno vzpostaviti prostore in opremo Inštitutu za oljkarstvo?
Poskrbeti za prostore Inštituta za oljkarstvo
Slovensko oljkarstvo je v minulem letu doživelo dodaten udarec, ko so zaradi lanskih jesenskih poplav zgoreli prostori Centra mediternaskih kultur in Inštituta za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v Izoli. Dobro leto kasneje še zmeraj ni jasno, kako in kdaj bodo v Kopru oziroma Izoli poskrbeli za Inštitut za oljkarstvo, ki zdaj deluje v začasnih, nadomestnih prostorih. Inštitut za oljkarstvo je pred 11 meseci postal uradni koordinator vseh javnih služb (izvzemši kmetijsko svetovalne) s področja oljkarstva v državi. Zato so najvidnejši predstavniki oljkarstva s posebnim sklepom podprli prizadevanja ZRS Koper, da skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport poskrbijo za trajno prostorsko rešitev Inštituta za oljkarstvo in njegovo raziskovalno ter izobraževalno opremo. Prav tako so pozvali pristojna ministrstva, da poskrbijo za financiranje raziskovanja in promocije oljčnega olja. Prepričani so, da bi morali po zgledu zakona o vinarstvu v Sloveniji sprejeti tudi zakon o oljkarstvu, da bi poskrbeli za pravne temelje in tehnično pomoč panogi.
Oljke so temelj tradicije in kulturne krajine Istre. Tudi zato čakajo na zakon o oljkarstvu.
Oljkarji so podprli pobudo, da se tudi Slovenija vključi v evropski projekt kulturnih poti oljčnih dreves. Naloga Inštituta za oljkarstvo bo pripraviti program, po katerem bodo pripravil nabor dogodkov, prireditev, oljarn, oljčnih kleti, muzeja, kot je Tonina hiša v Sv.Petru,... ki bodo sestavni del evropske poti oljčnih dreves in vsega, kar je povezano s to kulturo.
Oljke v Sloveniji
Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je ob dnevu oljke poudarila, da je pridelava oljčnega olja v Sloveniji zelo specifična panoga, zato ji je treba zagotoviti primerne razmere tudi s kmetijsko politiko, da bo še naprej lahko v ponos z vrhunskimi proizvodi v svetu. Trenutno je v državi 2356 hektarov oljčnikov, od tega 243 hektarov z ekološko pridelavo. Oljčniki so v povprečju veliki le 0,3 hektara in le štiri odstotke jih je večjih od enega hektara. V Sloveniji bi lahko imeli 3000 hektarov oljčnikov. V normalni letini je znašala proizvodnja oljčnega olja 700 ton (v Španiji pet milijonov, v Italiji 3,2 milijona in v Grčiji 2,2 milijona ton). Slovenija uvozi v povprečju 1500 ton (cenejšega) oljčnega olja. Analize slovenskega olja so pokazale, da ga kar 90 odstotkov dosega najvišji standard ekstra deviškega oljčnega olja in dosega ceno med 12 in 16 evri za liter pri pridelovalcih. Vsak Slovenec na leto porabi nekaj več kot en liter olja, v Grčiji kar 20 litrov v povprečju na prebivalca.
Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je ob dnevu oljke poudarila, da je pridelava oljčnega olja v Sloveniji zelo specifična panoga, zato ji je treba zagotoviti primerne razmere tudi s kmetijsko politiko, da bo še naprej lahko v ponos z vrhunskimi proizvodi v svetu. Trenutno je v državi 2356 hektarov oljčnikov, od tega 243 hektarov z ekološko pridelavo. Oljčniki so v povprečju veliki le 0,3 hektara in le štiri odstotke jih je večjih od enega hektara. V Sloveniji bi lahko imeli 3000 hektarov oljčnikov. V normalni letini je znašala proizvodnja oljčnega olja 700 ton (v Španiji pet milijonov, v Italiji 3,2 milijona in v Grčiji 2,2 milijona ton). Slovenija uvozi v povprečju 1500 ton (cenejšega) oljčnega olja. Analize slovenskega olja so pokazale, da ga kar 90 odstotkov dosega najvišji standard ekstra deviškega oljčnega olja in dosega ceno med 12 in 16 evri za liter pri pridelovalcih. Vsak Slovenec na leto porabi nekaj več kot en liter olja, v Grčiji kar 20 litrov v povprečju na prebivalca.
