Nedelovih sedem o kulturnem prazniku

Jure Apih, publicist

Pesniki so edina prava slovenska aristokracija. Narod, ki ni nikoli osvajal, si je tudi državo priboril z besedo. Borci Cankarjeve, Gradnikove, Gregorčičeve, Kosovelove, Levstikove in Prešernove brigade so pod prapori svojih pesnikov osvobajali Slovenijo. Pesniki Nove revije so osmislili samostojno državo. Angeli Toneta Pavčka, ki nam je prvi prebral Majniško deklaracijo, so bili najbolj prodajana knjiga leta 2012. Tomaž Šalamun je ob Slavoju Žižku v svetu najbolj prevajan in ugleden Slovenec. Eden redkih narodov smo, ki nimamo ministrstva za kulturo, imamo pa v spomin pesnikove smrti dela prost dan. Če je bilo oseminosemdesetega naše mesto na Roški, je letos na Kongresnem trgu. Uradne proslave pa me je strah.

Igor Evgen Bergant, novinar

Ker so prosti dnevi zelo redki, bomo z družino ves dan športno aktivni. Navsezadnje je tudi šport pomemben del kulture, kajne? Glede »dvojnih« protestov pa: slišim in berem, da bo šlo za soočenje našega islandskega ustvarjalno-uporniškega potenciala in odseva miloševićevske Srbije v nas, nadaljevanje praspopada med liberalnim in konzervativno klerikalnim slovenstvom, boj med urbanim in ruralnim, kozmopolitskim in narodnjaškim. Upam, da bosta na zborovanju prevladala kulturni dialog, vreden dneva, in spoznanje, da svoboda in druge univerzalne vrednote morajo veljati za vse in vsakogar. In da se tukaj živeči ne glede na različna mnenja preprosto moramo dogovoriti o ključnih stvareh našega sobivanja.

Dušan Jovanović, režiser

Z leti sem se navadil, da 7. februarja hodim v CD na Prešernovo proslavo. To je obred: moj božič. Moja polnočnica. France Prešeren je naš Kristus, naš Krišna, naš duhovni oče. Njegove Poezije so naša sveta knjiga. Njegova Zdravljica je naša himna. Naši umetniki so njegovi učenci. Kulturni praznik je dan, ko se zavemo, da so umetnost, znanost, tehnika in moralne vrednote sol našega bivanja.

Luka Novak, pisatelj in publicist

Človek mora nenehno brati, pisati in razmišljati; če bi to počel le na »praz­nik«, bi se kmalu izpraznil. Gojiti moramo odnos do duha na dolge proge, širiti zavest, da je le misel zares neskončna, kakor trdi Hegel, namesto da jo reduciramo in takrat slavimo. Čas kulturnega budništva je mimo, prav tako čas pompoznih kulturnih projektov, s katerimi si politiki postavljajo spomenike. Pred kratkim sem v londonski Tate Modern opazoval, kako takšne pretenciozne, a hkrati srhljivo simplificirane stavbe govorijo le še same sebi. Kultura se je preselila na ulice, v kavarne in restavracije in seveda na splet. Spet govori posamezniku in bilo bi smiselno, da Slovenci radikalno razširimo svoja kulturna obzorja, namesto da jih še naprej ožimo, ko vpijemo o zapostavljenosti in pri tem govorimo sami sebi.

Ivan Štuhec, teolog

Ne bom se udeležil protesta, ampak shoda, ki ga prireja Zbor za republiko, katerega član sem od ustanovitve. Temeljno poslanstvo zbora je, da kritično motri dogajanje v republiki. Kaj je torej v dobro tej državi in kaj ne. Za državo ni dobro, da njeno politiko že dvajset let usmerjajo afere, ki jih konstruirajo tisti, ki se ne morejo sprijazniti s temeljnim načelom demokracije, da omogoča menjavo oblasti. Za državo ni dobro, da se ne ve, kdo vse se okorišča z davkoplačevalskim denarjem prek bank ali državnih podjetij. Dalje, za državo ni dobro, da se destabilizira strankarsko življenje in se kliče nazaj kardeljevsko samouprav­ljanje, ki je popoln družbeni privid in nekaj, kar je v popolnem nasprotju s temeljno listino in slovensko ustavo. Za državo ni dobro, da se tolerirajo dejanja psihičnega, fizičnega in verbalnega nasilja.

Mateja Kožuh Novak, zagovornica pravic starejših

Seveda. Protesta civilne družbe se moramo udeležiti vsi, ki želimo živeti v pravni in socialno občutljivi državi. Vabim vse člane Zbora za republiko, da se nam, namesto da podpirajo načrtno delitev slovenskega naroda, pridružijo popoldne, saj sem prepričana, da tudi oni podpirajo pravno in socialno občutljivo državo. Če politik ne more dokazati, kje je dobil denar za svoje nakupe, ga ne bi smeli podpirati niti njegovi najožji sodelavci, saj je izkoriščanje položaja in informacij, ki jih ima na voljo, za lastno bogatenje najhujši prekršek politika proti svojemu narodu. Kot žrtev bratomorne vojne še enkrat pozivam vse sodržavljane, ne dovolimo, da nas tisti, ki hočejo bogateti na naš račun, razdvajajo z zlorabo naših čustev in življenjskih stisk, ki smo jih doživljali mi in naši starši.

Marta Kos Marko, poslovna trenerka

Ne bom. Delala bom v tujini, kjer manj praznujejo in manj protestirajo. Pa mislim, da so zadnje čase tudi bolj srečni kot veliko Slovencev. Če bila v domovini, bi protestirala. Za modrost, kulturo odnosov, pozitivno usmerjenost in optimizem.