Tiskane izdaje
Ljubljana – Se v mandatu trenutne vlade visokemu šolstvu obetata uvedba šolnin in privatizacija? Največ koncesij je bilo namreč zasebnikom podeljenih prav v času prve vlade Janeza Janše; med drugim tudi dvema, ki sta bila takrat zaposlena v vladnih institucijah. Bo podobno tudi tokrat?
Že sam rebalans močno znižuje sredstva visokega šolstva in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, toda nekateri se bojijo, da bo ta številka v resnici še večja. Ob tem opozarjajo, da je radikalno varčevanje mogoče razumeti kot prikrito uvajanje šolnin; spraviti javne univerze tako globoko, da jim ne bo preostalo drugega kot uvesti šolnine. Toda rektorji vseh treh javnih univerz so zatrdili, da tega sami ne bodo storili, saj šolninam močno nasprotujejo.
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je sicer za Val202 povedal, da varčevanje univerzam ne daje vzroka, da bi uvedli šolnine. Čeprav se očitno to lahko kmalu zgodi; sedanja vlada je namreč v nacionalni reformni program 2012–2013 zapisala, da druga stopnja bolonjskega študija ne bo več nujno javno financirana.
Splošne številke, koliko bo varčevanje vzelo celotnemu področju, so znane, ne pa še, koliko bo to prizadelo javne in koliko zasebne visokošolske zavode. To naj bi bilo določeno kmalu; po naših informacijah je superministrstvo za naslednji teden že sklicalo posvet s predstavniki vseh koncesioniranih zasebnih šol. Tema bo prihodnost zasebnega visokega šolstva, škarje in platno pa bosta glede na podpis na vabilu v rokah imela Borut Rončević, v. d. direktorja direktorata za visoko šolstvo in znanost, ter Dušan Lesjak, svetovalec ministra Turka. Omenjena nista le državna uslužbenca, temveč sta že zdaj neposredno povezana s posameznimi zasebnimi šolami
v Sloveniji.
Katerim zasebnikom
koliko javnih sredstev
Poleg treh javnih univerz in ene javne fakultete država trenutno financira še zasebno univerzo v Novi Gorici ter dvanajst zasebnih visokošolskih zavodov. Univerzo že od leta 1998, visoko šolo za upravljanje in poslovanje ter Gea College od leta 1999. Ostalih deset je koncesijo dobilo na razpisu ali leta 2006 ali 2007, torej v času prve vlade Janeza Janše (takrat je bil za zdaj zadnji razpis; koncesijo so dobili skoraj vsi prijavljeni). Prav nekatere od teh sodijo med zasebne visokošolske zavode, ki po zadnji sprejeti uredbi dobijo največ javnih sredstev (delež sredstev, ki gre zasebnemu visokemu šolstvu, je sicer le malo večji od
štirih odstotkov).
Prva je evropska pravna fakulteta v Novi Gorici. Blizu po višini sredstev je fakulteta za državne in evropske študije. V lastniški strukturi obeh najdemo Petra Jambreka, ki je bil od leta 2005 do 2007 predsednik sveta za visoko šolstvo, torej organa, ki je podeljeval akreditacije visokošolskim zavodom in njihovim programom.
Tretja izmed omenjenih desetih je mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, katere eden od soustanoviteljev je prav Lesjak, ki je bil v času prve Janševe vlade državni sekretar na visokošolskem ministrstvu, pred dvema mesecema pa je, kot zapisano, postal svetovalec ministra Turka.
Četrta na lestvici zasebnih fakultet, ki prejemajo od države največ, je visoka šola za dizajn v Ljubljani, katere lastnica je Nada Rožmanec Matičič. Koncesijo je dobila na razpisu, ki je bil končan decembra 2007. Njen sin je danes poročen s hčerko Milana Zvera, takratnega Janševega ministra za šolstvo; kot je razvidno iz člankov na spletu, sta se sicer v javnosti kot par pojavila oktobra tistega leta.
V zadnjih letih je število akreditiranih visokošolskih zavodov naraslo za skoraj enkrat, in sicer iz 50 leta 2002 na 91 leta 2010: med njimi je kar 37 zasebnih visokošolskih zavodov (leta 2002 jih je bilo dvanajst). Podatkov o tem, koliko jih je bilo denimo leta 2008, ko je Janševa vlada končevala mandat, nismo dobili, je pa bilo v času njene oblasti po naših informacijah podeljenih veliko več akreditacij kot med vladanjem Boruta Pahorja.
Trenutna politika bo tudi v tem mandatu očitno naklonjena zasebnemu šolstvu; kot je povedal Turk, jih bodo, če bodo opravljali iste naloge, in to enako kakovostno, obravnavali popolnoma enako kot javne. Zasebne šole, ki so koncesionirane, in tako nudijo brezplačno javno storitev, po njegovem mnenju prinašajo določeno pestrost in možnost izbire, kar je koristno. Ob tem je »za državo zasebno šolstvo cenejše«.
Je pa bilo že zdaj rednih vpisnih mest na visokih in višjih šolah več, kot je otrok v generaciji. Prav tako analize o tem, kako kakovostne so zasebne šole oziroma njihovi programi v primerjavi z javnimi, za zdaj še ni. Jo pa na nacionalni agenciji za kakovost visokega šolstva, ki je bila ustanovljena 2010., načrtujejo ob koncu letošnjega leta.
V Novem mestu kmalu
vse pripravljeno
V koalicijski pogodbi so stranke zapisale, da bomo do leta 2014 imeli novo univerzo, katere ustanoviteljica bo država. Ta ideja je, sodeč po odgovoru ministrstva, kljub varčevanju še vedno aktualna; o konkretnih institucijah, ki bodo del te, pa je, kot dodajajo, prezgodaj govoriti.
Ni pa neznano, da je bil prav Rončevič leta 2006 pobudnik ustanovitve Univerzitetnega in raziskovalnega središča v Novem mestu (URS) (in njegov prvi direktor). Prvotni namen URS, katerega ustanoviteljica je novomeška občina, je bil po naših zanesljivih informacijah prav oblikovanje univerze. Kriterijev za to s fakultetami, ki so njene članice, trenutno še ne izpolnjuje, jih bodo pa z ustanovitvijo četrte, in sicer visoke šole za upravljanje podeželja. Ta je akreditacijo denimo že dobila marca, po besedah direktorice URS Damjane Miklič Milek pa bo akt o ustanovitvi podpisan v četrtek.
Ena izmed članic URS je tudi fakulteta za informacijske študije v Novem mestu. Je edina javna fakulteta, financirana iz proračuna, ki ni del nobene univerze. Odlok o ustanovitvi je državni zbor sprejel junija 2008, torej nekaj mesecev pred koncem prve Janševe vlade. Dekan te je danes Janez Povh, nekdanji predsednik študentske vlade, med predavatelji pa najdemo tudi Rončevića.
Oblikovanje nove univerze nikakor ni poceni; na to je v Sobotni prilogi spomnil ljubljanski rektor Stane Pejovnik. Narediti dobro novo univerzo je po njegovem mnenju dvajsetletni projekt, stane pa kakšne pol milijarde in »tisti, ki tega ne ve, ne ve ničesar«. Pol milijarde na ministrstvu verjetno ne obljubljajo, za področje znanosti in visokega šolstva pa konec jeseni načrtujejo razpise za evropska sredstva v skupnem obsegu
35,5 milijona evrov. Foto Financiranje bi moral urejati zakon
Financiranje visokošolskih zavodov je trenutno določeno z uredbo. Ta je po presoji ustavnega sodišča v neskladju z ustavo. V odločbi je sodišče zato odločilo, da morajo to financiranje urediti z zakonom do konca aprila letos. Na ministrstvu trdijo, da se zakon pripravlja.
