Zoisove štipendije: nekateri jo prejemajo neprekinjeno, ne pa vsi

Prejemniki decembrskih odločb naj bi izplačilo prejeli 10. januarja.

Objavljeno
08. januar 2016 19.20
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije
Sonja Merljak
Sonja Merljak

Ljubljana – V slovenske domove so začele kapljati Zoisove štipendije. A kljub temu se dogaja, da celo tri sestre z istim priimkom, ena je dijakinja, dve pa študentki višjih letnikov, in vsaka s svojo odločbo denarja ne dobijo sočasno. Ena jo že prejema, dve pa še ne. Zakaj je tako?

V skladu za razvoj kadrov in štipendije pojasnjujejo, da o vlogah odločajo po sklopih. Kdaj bo odločeno o vlogi posameznega vlagatelja, je odvisno od njegovega statusa; od tega, kdaj je vložil vlogo in ali jo je sklad tudi prejel; pa tudi od drugih dejavnikov, na primer ali je vloga popolna ali ne, ali gre za dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije. Pomembno je še, po katerem zakonu (starem ali novem) uveljavlja štipendijo, pozorni pa so tudi na morebitne posebnosti.

Večini ugodili

Večini štipendistov, ki uveljavljajo pravico do nadaljnjega prejemanja Zoisove štipendije, je bila odločba že izdana. Štipendije so začeli izplačevati naslednji mesec po izdaji odločbe, ob prvem izplačilu pa so študenti prejeli tudi vsa sredstva od dne, ko so postali upravičeni do njih.

Prejemniki odločb, ki so bile izdane decembra, bodo izplačilo prejeli predvidoma 10. januarja. »Če je štipendist, ki se izobražuje v tujini, uveljavljal izplačilo v enkratnem znesku, prejme celotno izplačilo za tekoče leto,« dodaja Darinka Trček z oddelka za mednarodno sodelovanje.

Ugodili so 5607 kandidatom za nadaljnje prejemanje štipendije. Izdanih je bilo tudi 840 odločb kandidatom, ki so jim štipendije dodelili z letošnjim letom. Nekaj vlog so zavrnili; kandidatov za štipendije je bilo še več, vendar nekateri ne izpolnjujejo pogojev. Na skladu pojasnjujejo, da je tako zato, ker na primer ne dosegajo ustreznega merila, ne izpolnjujejo drugih pogojev, niso vložili vloge ali so jo vložili prepozno. O manjšem delu vlog pa še niso odločili zato, ker so nepopolne, ker so na neustreznem obrazcu, ali pa zato, ker še preverjajo izpolnjevanje pogojev. Teh je manj kot 60; približno sto kandidatov pa ne bo upravičenih do štipendije.

Podobni roki

Odločbe so po zagotovilih Darinke Trček izdajali v podobnih rokih kot v preteklih letih. Rok za odločanje je odvisen od različnih dejavnikov. Nekateri štipendisti vloge vložijo že junija in julija, vendar takrat lahko odločajo le o tistih vlagateljih, ki ne uveljavljajo dodatka za bivanje (izpolnjevanje pogojev je mogoče ugotavljati šele po začetku šolskega oziroma študijskega leta), ki so opravili vse obveznosti letnika (študenti opravljajo izpite tudi septembra in lahko vlogo vložijo šele po rezultatih septembrskih izpitnih rokov) in za katere v evidencah že obstajajo podatki o vpisu v naslednjem šolskem oziroma študijskem letu. »Hkrati pa je rok, v katerem bo o vlogi odločeno, odvisen tudi od tega, koliko vlog je pred tem že prispelo, saj se vloge za nadaljnje prejemanje praviloma rešujejo glede na datum vložitve vloge in popolnost vloženih vlog. Nekatere dni sklad prejme tudi več kot tisoč vlog. Vsako leto je tako za del štipendistov odločeno o nadaljnjem prejemanju tako, da štipendist prejema štipendijo neprekinjeno, ni pa tega mogoče zagotoviti za vse štipendiste.«

Zahtevno merjenje dosežkov

Do štipendije so upravičeni boljši kandidati. Glede na višino razpoložljivih sredstev morajo na skladu zagotoviti, da se za zanje potegujejo kandidati, ki imajo podobne možnosti glede doseganja meril. »Pri dodeljevanju štipendij največ časa zahtevajo nepopolne vloge in ugotavljanje ustreznosti izjemnih dosežkov, ki so različni in pri katerih je treba preveriti vse pogoje. Z več zaposlenimi bi hitreje reševali vloge, vendar poskušamo z razporejanjem zaposlenih, s sobotnim delom in drugimi ukrepi zagotoviti, da postopki potekajo čim hitreje,« pravi Darinka Trček.