Tiskane izdaje
Ljubljana – Razmere v zdravstvu so alarmantne. Bolnišnice ne zmorejo več plačevati dobaviteljem, kmalu ne bodo mogle več izplačevati plač, čakalne vrste pa so vse daljše. Brez takojšnje finančne injekcije se bo v zdravstvu zalomilo. To je glavno sporočilo tiskovne konference ministrice Milojke Kolar Celarc in predstavnikov bolnišnic.
Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so bili izdatki za zdravstvo v Sloveniji na prebivalca v letu 2015 - izračunano glede na kupno moč - 1983 evrov, v Avstriji 3789, v Nemčiji 4003, na Danskem 3773, v EU28 pa povprečno 2781 evrov. Slovenija torej za zdravstvo nameni veliko manj denarja kot razvite evropske države, čeprav ima po kakovosti in dostopnosti (po raziskavi revije The Lancet) primerljive rezultate. Druge države so v času krize zdravstvu pomagale z denarjem iz državnega proračuna, Slovenija pa ne. Slovenski državni proračun za zdravstvo nameni le tri odstotke denarja, avstrijski 30, je primerjala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in pojasnila, da so vlade reševale državni proračun na račun zdravstva in zdravja ljudi. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) od leta 2008 do leta 2016 bolnišnicam ni plačal za 580 milijonov evrov opravljenih storitev. Zaradi varčevanja v bolnišnicah izgube zdaj niso tolikšne: kumulativne izgube v javnih zdravstvenih zavodih znašajo 170 milijonov evrov, neplačane terjatve pa 151 milijonov evrov, do konca leta jih bo 200 milijonov evrov, če ukrepov ne bo.
»Ta država je zelo lahko našla več milijard za rešitev bank, na zdravje ljudi pa se je vsa ta leta pozabljalo. Čas je, da vlada, ker je breme padlo nanjo, to reši,« je dejala ministrica Milojka Kolar Celarc. Finančna injekcija v zdravstvo je nujna še pred počitnicami, sicer bodo bolnišnice še bolj prepuščene dobaviteljem, na vrata pa že trka tudi divja privatizacija zdravstva. »Pojavljajo se ponudbe za nakup bolnišnic,« je povedala ministrica. Vladi bo predstavila več možnosti za ukrepanje.
Velik del stroškov dela nepokrit
Bolnišnice poslujejo z vse večjimi težavami že od začetka gospodarske krize leta 2008. Od takrat je bilo večkrat uveljavljeno linearno nižanje cen zdravstvenih storitev, s čimer so izvajalci od leta 2009 do leta 2014 na leto povprečno izgubili 166 milijonov evrov.
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) zaradi omejenosti denarja v cenah zdravstvenih storitev ni priznal vseh obveznosti iz plač zaposlenih v zdravstvu, ki so bile posledica splošnih pogajanj s sindikati. V ceni zdravstvenih storitev je kljub sprostitvi nekaterih varčevalnih ukrepov na nacionalni ravni ostal velik del stroškov dela nepokrit.
Tako kljub zakonski obveznosti ZZZS v letih 2013 in 2014 izvajalcem ni zagotovil denarja za enkratno izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij (64 milijonov evrov), med letoma 2014 in 2017 v ceni zdravstvenih storitev niso bila priznana napredovanja (63,9 milijona evrov), ni bilo priznano zvišanje vrednosti plačnih razredov javnih uslužbencev (33,8 milijona evrov), prav tako izvajalcem leta 2017 ne bodo v celoti zagotovljena sredstva iz izvrševanja dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju iz decembra 2016 (9,3 milijona evrov). Pri plačilu storitev ni bilo upoštevano zvišanje stopenj DDV (z osem na 8,5 odstotka), pri čemer izpad prihodkov izvajalcev iz tega ocenjujejo na 13 milijonov evrov. ZZZS med letoma 2008 in 2016 bolnišnicam ni plačal opravljenih zdravstvenih storitev v skupni vrednosti 580 milijonov evrov (64 milijonov na leto), je naštela ministrica.
Kramar Zupanova: Dobavitelji obvladujejo bolnišnice
Škodljiv vpliv na zdravstveno blagajno je imel že pred letom 2009 uveljavljen prenos financiranja pripravništev vseh zdravstvenih delavcev iz proračuna v zdravstveno blagajno na podlagi zakona o izvrševanju proračunov za leti 2007 in 2008 (leta 2016 je bilo to 79,6 milijona evrov). Nekateri hkrati niso plačevali prispevkov za zdravstvo. Neplačanih prispevkov je bilo konec maja letos za 123,8 milijona evrov. Čeprav so se lani prihodki zdravstvene blagajne zaradi gospodarske rasti nekoliko zvišali, je velik del dodatnih prihodkov namenjen povečanju bolniškega nadomestila nad 30 dni. Leta 2015 so znašali 246 milijonov evrov, lani 285, letos pa bo to že 321 milijonov evrov, kaže projekcija.
Zaradi vsega naštetega so bolnišnice v vse slabšem finančnem položaju. Lani je z izgubo poslovalo 13 javnih bolnišnic od 26, letos pa 21 bolnišnic od 26. Kako to vpliva na njihovo delo?
Marjan Ferjanc, direktor bolnišnice Celje, je navedel veliko posledic: »Plačilna nelikvidnost nas peha na milost in nemilost v roke dobaviteljev. Oni odločajo, ali bodo plače v bolnišnici izplačane. Poslovno smo v zelo slabi pogajalski poziciji. To seveda občutijo pacienti, predvsem zaradi dolgih čakalnih vrst. Nenehno opozarjanje na varčevanje peha paciente v dvom, ali niso bili operirani zaradi varčevanja. Zaposlenih se loteva malodušje. Izgubili bomo mlade zdravnike, ker ne bodo hoteli delati v tveganih delovnih okoljih.« Po njegovih besedah je bilo zniževanje cen zdravstvenih storitev namenjeno reševanju zdravstvene blagajne (ZZZS), ne pacientov. »S tem javne zdravstvene zavode pehajo v kolaps in ustvarjajo razmere za divjo privatizacijo zdravstva,« je dejal.
»Bolnišnice ne zmoremo več plačevati dobaviteljem, kmalu ne bodo mogle izplačati plač. Dobavitelji obvladujejo bolnišnice. Moledovati jih moramo za zdravila, za material. Stanje je alarmantno,« je povedala Milena Kramar Zupan, direktorica bolnišnice Novo mesto.
Finančno stanje se je še poslabšalo po odprtju urgentnih centrov. Zaradi dolgih čakalnih vrst so jih začeli bolniki množično obiskovati, saj so tam takoj dobili vse potrebne preiskave, na katere bi sicer morali čakati več mesecev. ZZZS pa teh stroškov ni priznal. »Novo mesto je dobilo plačanih 42.000 bolnikov v enem letu, obravnavali smo jih 70.000,« je povedala Kramar Zupanova. V podobnem položaju so tudi druge bolnišnice. Kako ravnati v prihodnje?
Izgube bi poravnali z višjimi cenami in iz proračuna
»Razmere zahtevajo takojšnje ukrepanje. Kratkoročno je treba cene zdravstvenih storitev zvišati za sedem odstotkov, državni proračun pa naj pokrije izgube iz preteklih let, kar je tudi po zakonu. Dolgoročno naj se prilagodijo cene zdravstvenih storitev tako, da bodo upoštevani vsi kalkulativni elementi cen. Na novo je treba določiti obračunske modele za vse zdravstvene storitve,« je navedel Metod Mezek, direktor združenja zdravstvenih zavodov, ki pravi, da so njihova opozorila do zdaj vsi preslišali. »Preglasila so jih pretiravanja o korupciji in slabem vodenju. Kako naj bi bilo za 500 milijonov korupcije, če je le 400 milijonov stroškov?« je dejal. Zavodi nujno potrebujejo zakon o vodenju in upravljanju, je dejal.
»Krizna leta so tako prizadela javne zdravstvene zavode, da javne službe ne morejo več normalno izvajati, zelo hitro pa se stanje slabša v bolnišnicah. Nekateri rešitev že vidijo v njihovi privatizaciji oziroma prodaji,« je povedala ministrica za zdravje, ki je z alarmantnim stanjem zdravstva seznanila premiera Mira Cerarja in opravila prve pogovore z ministrico za finance. Vlade drugih držav so v letih krize bodisi povečale prispevno stopnjo bodisi dodale sredstva iz državnega proračuna za zdravstvo ali zmanjšale košarico pravic. Slovenija ni naredila nič od tega, zato vse večje izgube in vse daljše čakalne vrste. Medtem ko se javno zdravstvo utaplja v izgubah, so zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja, ustvarjale visoke dobičke, je dejala ministrica.
