Neprofitna najemnina lahko odnese pol ali le desetino plače

Ljubljana – Občine, ki jim kronično manjka neprofitnih najemnih stanovanj in z razpisi pokrijejo le malo upravičenih prosilcev, hkrati pa nimajo dovolj denarja za subvencioniranje najemnin, tehtajo pogoje za pridobitev enega in drugega. Izračuni so zahtevni.

Problemi najemnikov so najbolj pereči v velikih mestnih občinah. Na zadnji javni razpis za neprofitna stanovanja je ljubljanski stanovanjski sklad (JSS MOL) prejel 3432 vlog za razpisanih 400 stanovanj. Po zaključku postopka na prvi stopnji se je na prednostni seznam uvrstilo 2852 upravičencev, ki bodo lahko zaprosili za subvencijo najemnine. Po oceni bi sicer prestolnica potrebovala še približno 4000 neprofitnih stanovanj.

Število upravičencev do neprofitnega najema in do subvencij je odvisno od dohodkovnih cenzusov, ki jih določa država. Prvi postavlja mejo, pod katero so najemniki upravičeni do subvencije, drugi pa prag, do katerega segajo upravičenci do neprofitne najemnine. Na JSS MOL so na podlagi odločb centrov za socialno delo izdelali grobo simulacijo upravičenosti do subvencije.

Izračun je precej zahteven, saj na cenzus vpliva veliko spremenljivk (značilnosti posameznega gospodinjstva in njegovih prihodkov). Ne velja zgolj za Ljubljano, ampak je zanesljiv približek za celotno državo. Na skladu so ugotovili, da pride do prelomne točke upravičenosti do subvencije najemnine pri dohodku med 530 in 535 evrov (velja za enočlansko gospodinjstvo). Vsi, ki imajo dohodek do te meje, so upravičeni do subvencije najemnine. Cenzus za upravičenost do neprofitne najemnine je za enočlansko gospodinjstvo dvakratnik povprečne neto slovenske plače iz predhodnega leta, za letos torej 2010,82 evra. Ta po drugi strani omeji interval (dohodek med okoli 535 in 2010,82 evra), v katerem so upravičenci do nesubvencionirane neprofitne najemnine.

Direktor JSS MOL Sašo Rink: »Iz simulacije lahko sklepamo, da so dohodkovni cenzusi za pridobitev subvencije nizki. Da jo pridobi, mora biti posameznik ali družina na socialnem dnu.« Poleg tega je tudi sama subvencija zelo borna. Tisti, ki ima okoli 530 evrov dohodka, mu občina primakne manj kot tri evre subvencije. Še pri 300 evrih dohodka znaša manj kot 45 evrov, medtem ko je udeležba najemnika v najemnini skoraj 60 evrov.

Razpon med obema cenzusoma pa je nesprejemljivo širok: nekdo, ki ima 535 evrov dohodka, torej ni več upravičen do subvencije, plačuje neprofitno najemnino v višini okoli 105 evrov, kar mu skupaj s stanovanjskimi stroški pobere skoraj polovico dohodka. Do enake najemnine je upravičen tudi tisti, ki ima 2010 evrov dohodka in mu strošek za stanovanje pomeni le desetino dohodka.

Rešitev, ki bi prinesla pravičnejšo obremenitev prebivalcev glede na njihov dohodkovni status, najrevnejšim pa večjo socialno varnost, sovpada s splošnim konsenzom o povečanju neprofitne najemnine. Ta je po zelo konservativni oceni za 25 odstotkov prenizka (od leta 2007 je tako rekoč zamrznjena). »Neprofitna najemnina bi morala lastniku omogočiti stabilen tok denarja, ki bi zagotavljal nadomestitev stanovanja in stroškov upravljanja. Ljubljanski sklad ima srečo, ker ga finančno krije ustanoviteljica – občina, mariborski, na primer, ki je odvisen zgolj od najemnin, pa lahko preživi le tako, da z odprodajo zmanjšuje svoj stanovanjski fond,« pojasnjuje Rink.

Ko bi se najemnine dvignile, bi se zmanjšalo število prosilcev za neprofitna stanovanja. Kandidirali bi le tisti, ki jih res potrebujejo. Marsikdo, ki zdaj plačuje neprofitno najemnino, a zmore več, bi si stanovanje kupil in izpraznil neprofitno.

»Pod nobenim pogojem pa se ne bi strinjali, da bi se najemnine zvišale na račun najšibkejših,« doda Rink. Nujno bi zato bilo hkrati povišati subvencije in z zvišanjem dohodkovnega cenzusa za subvencijo družinam z nizkimi dohodki omogočiti dostojnejše življenje. Seveda bi to povečalo izdatke občin, »a enkrat bo bobu treba reči bob«.