Nespodobna ponudba za milijon evrov

Sedemintrideset kupcev na največji in najboljši dražbi hlodovine v Evropi razgrabilo skoraj tri tisoč slovenskih hlodov.

Objavljeno
14. februar 2018 20.36
Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenija, 14.2.2018, Slovenj Gradec [damjan oražem, zavod za gozdove]
Mateja Kotnik
Mateja Kotnik

Slovenj Gradec – »Milijon dam in kupim vse,« je glavnega organizatorja licitacije najboljše slovenske hlodovine Jožeta Jeromla iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline zaman prepričeval kupec iz tujine. Po pravilih dražbe, ki jih v dvanajstih letih niso spreminjali, takšen nakup ni mogoč.

Lahko pa bi se z oddajo pisne ponudbe širokoustnež potegoval za nakup vseh 3096 hlodov in zanje resnično odštel natanko milijon evrov.

Drugi interesent, prav tako iz tujine, je klical, da bi pri organizatorjih dobil namig, koliko naj ponudi za želeni hlod, da bo zagotovo postal njegov lastnik. »Nakup je loterija. Če ponudiš največ, je hlod tvoj, če ne, pač ni,« so povedali v furnirnici Merkscha Celje, za katero stoji družinsko podjetje iz Avstrije. Lesa na dražbi sicer ne kupujejo, pač pa svojim strankam, od mizarjev do trgovcev in lesnih industrialcev doma in na tujem, pomagajo pri transportu in razrezu hlodovine. V celjski furnirnici so za tuje kupce že nekaj let zapored razrezali zmagovalce licitacije na Koroškem. Želijo si, da bi bilo tako tudi letos.



Za povečavo kliknite na infografiko.

A odločitev o tem je v rokah kupca s severa Nemčije, ki je za najdražje prodan hlod gorskega javorja plačal 17.912,43 evra. Njegov lastnik, Stephan Baumgartner iz Labotske doline na avstrijskem Koroškem, se je dražbe udeležil prvič. »Nihče si ni mislil, da bom zanj dosegel tako visoko ceno,« je v Slovenj Gradcu izjavil Baumgartner, ki ni bil edini Avstrijec, ki je sodeloval na dražbi.

»Avstrijski lastniki gozdov so za dražbo prispevali skromne količine, komaj kakšnih petdeset kubičnih metrov lesa, a so vsi izjemno zadovoljni z izkupičkom. V Avstriji imamo dve dražbi, a na nobeni ne dosegamo tako visokih cen,« je povedal Marian Tomažej, gozdarski svetovalec iz Kmetijsko-gozdarske zbornice avstrijske Koroške.

Najdražji »kubik« z Mosta na Soči

»Les kupujem na več licitacijah po vsej Evropi. Največ v Švici in Nemčiji. Dražba v Sloveniji je izjemna, ker ponuja veliko kakovostne hlodovine,« je po telefonu iz nemškega mesta Bochum blizu Düsseldorfa sporočil prvi mož družinskega podjetja Hans Hahn. Na dražbi v Slovenj Gradcu, kjer sodeluje že skoraj desetletje, je kupil približno dvajset kubičnih metrov lesa, med njimi rekorderja po ceni za kubični meter, gorski javor z Mosta na Soči. Lastnik, ki ne želi imenovan, ga je na dražbo pripeljal v dveh kosih, saj ga drugače ni mogel spraviti iz grape. Za oba hloda je iztržil 23.440 evrov, če bi drevo na Koroško pripeljal v enem kosu, pa bi zanj dobil še kakšnega tisočaka več.



Na zaključek dražbe so prišli številni obiskovalci iz Slovenije in tujine. Foto: Tadej Regent/Delo

Baumgartner se je sečnje prav zaradi nevarnosti poškodb lotil izjemno previdno: »Pri podiranju smo si pomagali s pletenicami. Nismo pustili, da bi drevo padlo na trda, zmrzla tla, saj bi se lahko pri tem poškodovalo, ampak smo ga, kolikor se je le dalo, počasi položili na tla.«

Nemalo težav pa je enemu od 447 lastnikov, kolikor jih je tokrat sodelovalo na dražbi, povzročal transport skoraj devet ton težkega črnega topola, ki so ga na dražbo pripeljali iz Prekmurja. Podrli so ga brez težav, z najdaljšo sabljo na motorni žagi, a potrebovali so kar 30-tonski viličar, da so ga naložili na tovornjak. Lastnik je zanj dobil dobrih pet tisočakov.

Nekateri lastniki pa so zaslužek šteli le v nekaj evrih. Za dren, ki je bil poleg črnega topola, črne murve in sekvoje novinec na dražbi, je lastnik dobil komaj enaindvajset evrov. Za hlodek, premera kakšnih dvajset centimetrov, je dobil ponudbo 2125 evrov za kubični meter, a kaj, ko je imel le 0,01 kubičnega metra prostornine. Kupil ga je kupec iz Ljubljane, ki bo iz njega oblikoval drobne lesene izdelke. Črno murvo so prodali za 85 evrov, sekvojo pa za 310 evrov. Veliki osmoljenci tokratne dražbe so bili fosilni hrasti. Ker jih je lastnik potegnil iz vode, so na zunaj povsem črni. Najvišja cena, ki so jo kupci ponujali zanje, je znašala okoli 500 evrov za kubični meter.

Z izkupičkom je bil zadovoljen tudi Stanko Pečoler s kmetije Jesenk nad Pamečami pri Slovenj Gradcu, ki je z obronkov Pohorja na dražbo pripeljal 15 ton težko in 50 metrov visoko smreko. A velikanka ni bila njegov edini in največji adut, za katerega je iztržil dva tisočaka. Še enega več je dobil za še večjo in težjo smreko iz svojih gozdov.

Javor v omanski Lexus


Hans Hahn še ne ve, koliko kvadratnih metrov furnirja bo dobil iz zmagovalnega gorskega javorja po ceni za kubični meter: »Obljubim, da sporočim, ko bo odločitev sprejeta. Lahko pa povem, da vrhunski furnir prodamo proizvajalcem glasbil, letal in razkošnih jaht. Veliko ga prodamo v Združene države Amerike.« Pa gorski javor iz avstrijske Koroške? Nemška furnirnica, katere imena organizatorji v skladu s pravili dražbe ne smejo izdati, ima zavidljiv seznam referenc.

Med kupci njihovega lesa so vrhunski proizvajalec glasbil Steinway, številna podjetja v avtomobilski industriji, ki za armaturne plošče in sredinske konzole kupujejo najboljši hrast, vrhunski javor pa krasi Burdž Kalifo, najvišjo stavbo na svetu, in razstavni prostor avtomobilske znamke Lexus v Omanu. Kupec zmagovalca letošnje licitacije je z lesom opremil tudi mošejo v Abu Dabiju in 150 metrov visoka Trump Towers v Istanbulu. Iz avstrijske Koroške bo tako les v obliki furnirja skoraj zagotovo romal na Bližnji vzhod. Portugalec z Madeire, ki je na kar dveh dražbah doslej kupil njune največje zvezde, je po besedah Janeza Jeromla na dražbi sodeloval tudi letos, a prek italijanskih kupcev.