Tiskane izdaje
Kot je potrdila direktorica Centra za socialno delo Škofja Loka, Ivana Košir Erman, je pritožba zakoncev Marjana in Barbare Šavli iz Škofje Loke na odvzem njunih sedmih otrok uspela. »Odločbo ministrstva smo res prejeli in jo posredovali odvetniški družbi, ki zastopa zakonca Šavli, danes pa že začeli z aktivnostmi s starši, z namenom, da se postopek vračanja otrok izvede čim hitreje.« O njihovi vrnitvi je obveščena tudi osnovna šola v Škofji Loki, ki so jo obiskovali pred odvzemom.
Šavlijeva ne dajeta izjav, sta pa razpleta nadvse vesela. Ob tem, da se bodo otroci v prihodnjih dneh vrnili domov, v kratkem pričakujeta še osmega otroka.
V Odvetniški pisarni Čeferin so prav tako potrdili, da je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je drugostopenjski organ za razreševanje pritožb v takih zadevah, kot so odvzemi otrok, razveljavilo postopek CSD Škofja Loka. »Od odločbe centra za socialno delo ni ostalo praktično nič,« je dejal odvetnik Uroš Pogačnik in s tem nakazal, da je bila večina ugotovitev in predvidevanj socialne službe neutemeljenih oz. napačnih. »Če sklenemo ugotovitve ministrstva: za številne ukrepe, ki so jih izvedli na CSD Škofja Loka, ni bilo nobene podlage.«
Številni očitki socialni službi
Kot piše v odločbi ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), s katero je razveljavilo postopek odvzema otrok, CSD ni imel razlogov, da o odvzemu otrok ni ustno seznanil staršev, saj se ne da predvideti, kakšne bodo reakcije staršev po seznanitvi s tem dejstvom. Kot je zapisano v odločbi, bi bil zato lahko odvzem še bolj rizičen in ogrožujoč, kot če bi starša s tem seznanili. Sicer pa po mnenju drugostopenjskega organa CSD za taka predvidevanja ni imel strokovne podlage, »saj starša nista bila vključena v nobeno strokovno obravnavo«, ravno njuna mirna reakcija ob odvzemu pa po njihovem to dejstvo potrjuje. »Predvsem pa ni bila zadostno dokazana nujnost ukrepa, ker naj bi imeli starši težave v duševnem zdravju, na katerega organ prve stopnje (CSD, op. p.) opira izpodbijano odločbo.«
Poleg tega MDDSZ ugotavlja, da je bila ocena socialne službe o nujnosti napačna, ker v skrajšanem postopku ni izkazal nujnosti ukrepov za zavarovanje življenja in zdravja otrok. Ker sta starša otroke vpisala v šolo in jih nista več fizično kaznovala, sta po mnenju razsojevalca delala v korist otrok, ki tako v času odvzema niso bili življenjsko, ne zdravstveno ogroženi, zato je bil ukrep »pretiran, skrajšani postopek pa nepotreben in neprimeren glede na dejansko stanje«.
CSD Škofja Loka v odločbi očitajo tudi, da ni ocenil, kakšen vpliv bo imel odvzem na otroke, niti ne, kako bo ločitev vseh sedmih otrok od staršev in starih staršev ter umik otrok iz znanega okolja vplivala na vsakega posameznega otroka in vse otroke skupaj.
Navedeni so tudi očitki, da se CSD ni izrekel o dokazih, ki ne govorijo v prid odvzemu: izjavi pediatrinje, osebne zdravnice z Barbaro Šavli, nekaterih izjavah njenih mladoletnih otrok … Zaradi te kršitve naj bi bilo ugotovljeno dejansko stanje napačno oz. zmotno.
Ni bilo zanemarjanja
V razsodbi je poleg tega zapisano, da CSD ni dokazal zanemarjanja otrok, saj »iz dokazov, ki jih navaja, izhaja, da so otroci zdravi, kljub temu, da ob vsaki poškodbi in bolezenskemu stanju ne obiščejo zdravnika«. Predvsem pa organ druge stopnje ugotavlja, da ni bilo dokazano, da je bilo zdravje otrok ogroženo do te mere, da je bilo nujno potrebno takoj izvesti ukrep odvzema otrok staršem v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
Ocenjuje se tudi, da so bili otroci socializirani in čustveno stabilni, saj so se z vstopom v šolo po nekaj letih izobraževanja na domu brez težav vključili v proces, ki ga doslej niso poznali, in hkrati vzpostavili prijateljske vezi s sovrstniki v šoli. Po mnenju razsojevalca ne držijo niti navedbe o glede pomanjkanja čustvene podpore otrokom, nudenja občutka varnosti ter neizkazovanja ljubezni in naklonjenosti otrokom, saj se je ugotavljal le odnos pritožnikov do otrok, ne pa odnos otrok do staršev.
Glede fizičnega nasilja, ki naj bi ga bili deležni otroci, je drugostopenjski organ ocenil, da otroci o tem ne bi pripovedovali osebi, ki ji zaupajo, ni pa dokazov o fizičnem nasilju v času, ko je CSD sprejel odločitev o odvzemu otrok, pri čemer se CSD očita, da ni »opravil testa sorazmernosti, s katerim bi ugotovil, ali je tako radikalen ukrep potreben za zaščito interesov otrok v tej družini«.
Zavrnili so tudi navedbe, da ima pritožnica težave v duševnem zdravju, sploh pa tega niso ugotavljali pri očetu, zato se – dokler se ne bi dokazalo nasprotno – vsaj njemu ne bi smelo odvzeti otrok.
Poleg tega so izpodbili očitke o religiozni zlorabi otrok, saj naj bi ravno dejstvo, da sta otroke vpisala v šolo, dokazovalo, da dajeta otrokom možnost, da lahko sodelujejo in vplivajo na svoj osebnostni razvoj. Ob tem naj CSD ne bi dovolj pojasnil, kaj religiozna zloraba pomeni v strokovnem smislu oz. katera dejanja se štejejo za religiozno zlorabo otrok. Po mnenju ministrstva CSD ni dokazal, da bi pritožnika ob vzgoji otrok v skladu s svojimi verskimi prepričanji ogrozila njihovo telesno in duševno nedotakljivost.
Zavrnjeni so tudi očitki, da so bili otroci izolirani – ob odvzemu so bili namreč vsi pri pouku. Za nedoseganje standardov znanja otrok, ki so se šolali doma, pa po mnenju ministrstva nista kriva starša, pač pa šola, ki naj bi kjub temu, da otroci niso izkazovali zadostnega znanja, še naprej podaljševala pravico staršev, da organizirajo izobraževanje na domu.
CSD: Delali smo strokovno in pravilno
Erman Koširjeva ob tem pravi, kar je poudarjala že od prvih dni po odvzemu otrok - da so delali strokovno, postregli s številnimi dokazi, ki pritrjujejo v prid izvedbi enega najbolj skrajnih ukrepov na področju urejanja družinske problematike, »to so nam potrdile tudi inšpekcijske službe in druge institucije, ki so naše delo vzele pod drobnogled.« Zato je razveljavitev njihove odločbe po njenih besedah »odločitev, ki jih je zelo negativno presenetila« in je ne razumejo prav dobro, zlasti ne zaradi prejšnjih pozitivnih odzivov nadzornih organov. Ermanova je ob tem dodala še, da so socialne službe v zadnjih letih razvile zelo visoke standarde zaščite in varovanja otrok pravic otrok, »a zdi se, da se tega nekateri odločevalci ne zavedajo. Žal.«
»Znova poudarjam, da smo delali strokovno in ponudili dovolj dokazov, da je bil postopek odvzema otrok v njihovo dobro nujen in utemeljen.« Kot je dejala, postopek teče naprej, prejeli so že tudi delno mnenje dveh izvedencev (po neuradnih informacijah psihologa in psihiatra, op .p.), starša sta po odvzemu otrok sprejela tudi vse pomoči, ki jima jih je ponudil pristojni CSD. »Določeni premiki so bili, kar pripisujemo zlasti veliki angažiranost staršev, da se otroci čimprej vrnejo domov, ter naši strokovni pomoči, ki smo jima jo nudili, in jima jim bomo tudi po vrnitvi otrok. Spremembe na bolje torej smo zaznali, je pa vprašanje če so se v tem kratkem času že tudi utrdile in sta se v celoti opolnomočila. Postopek pomoči bo sicer tekel še naprej,« je poudarila Košir Ermanova.
Otroci v treh rejniških družinah
Kot je znano, jima je CSD Škofja Loka otroke odvzel z obrazložitvijo, da jim zaradi svojega izkrivljenega in patološkega verskega prepričanja nista sposobna zagotavljati ustreznega psihofizičnega razvoja in čustvene opore, ponujeno strokovno pomoč pa da sta vztrajno zavračala. Starša sta zatrjevala, da je družina preganjana zaradi svoje vere, a »da je vse to je v božjem načrtu in bo Bog zadevo obrnil na dobro«.
Otroke so namestili v tri različne rejniške družine - starejše tri v eno, dvojčici v drugo, najmlajša dva pa v tretjo. Za starejših pet je CSD Škofja Loka našel družini, ki sta skorajda sosedi, tako da so otroci obiskovali isto osnovno šolo ter se družili tudi v prostem času, najmlajša dva pa so namestili v nekoliko bolj oddaljeni kraj v bližini Ljubljane.
Primer je pod drobnogled vzela tudi Varuhinja človekovih pravic, ki pa ni ugotovila nepravilnosti v postopku izvedbe odvzema, in socialna inšpekcija, ki v nadzoru CSD Škofja Loka prav tako ni ugotovila pomanjkljivosti ali nepravilnosti iz svoje pristojnosti. Nadzirala je izvajanje strokovnih nalog, h katerim so centri za socialno delo zavezani pred morebitnim odvzemom otrok oziroma se neposredno navezujejo na izvajanje javnih pooblastil za zaščito ogroženih otrok. Ni pa inšpekcija ugotavljala procesnih pravilnosti ob izdaji začasnih odločb centra.
