Vlada dala zeleno luč digitalnim bonom in subvencioniranju tečajev
Na sejo vlade je bil danes uvrščen zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki cilja na krepitev digitalnih veščin in uvedbo tako imenovanih digitalnih bonov. Zakon je vlada uradno potrdila, sledi zakonodajni postopek v državnem zboru, na vladi pa pričakujejo sprejetje zakona.
Konkretne ukrepe, ki jih predvideva zakon in podrobnejše informacije o upravičencih do digitalnih bonov je po seji vlade predstavil minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič: »Že letos želimo z digitalnim bonom v vrednosti 150 evrov, pomagati vsem srednješolcem in študentom, pri nakupu moderne računalniške opreme, ki jim bo olajšala šolo na daljavo. Tekom pandemije se je namreč pokazalo, da številne slovenske družine nimajo dovolj zmogljive računalniške opreme. Ta problem je še posebej pereč pri družinah z več otroki. S predlaganim zakonom želimo to vrzel čim prej premostiti,« pojasnjuje Andrijanič. Do digitalnega bona v vrednosti 150 evrov pa bodo upravičeni tudi vsi udeleženci subvencioniranih tečajev, ki so starejši od 55 let. Zakon namreč predvideva pridobivanje osnovnih in naprednih digitalnih veščin s pomočjo tečajev, ki jih bo prek javnih razpisov subvencionirala država. Po besedah ministra, želijo s tem omogočiti, da upravičenci nova znanja, čim prej prelijejo tudi v prakso.
Minister Andrijanič je zakon opisal, kot prvi sistemski zakon, ki celovito ureja področje pridobivanja digitalnih veščin pri nas. Z njim bomo, tako Andrijanič, lahko že letos zagnali največji program e-opismenjevanja v naši zgodovini. »Že ob prevzemu ministrske funkcije sem izpostavil, da morata digitalna izključneost in neenakost postati stvar preteklosti. S sprejem tega zakona v državnem zboru, bomo naredili pomemben korak k temu cilju, ki ga danes zasleduje vsa Evropa,« je dejal.
Prvi tečaji bi lahko stekli jeseni
Brezplačni tečaji, ki jih z zakonom uvaja vlada, se bodo dotikali tudi naprednih digitalnih veščin iz področja programiranja, robotike, umetne inteligence in digitalnega podjetništva. Kot pojasnjujejo, želijo omejena znanja »približati vsem mladim, ne glede na njihove finančne zmožnosti«. Subvencije za izvajanje tečajev digitalnih veščin bodo na podlagi javnih razpisov prejeli izvajalci, ki bodo imeli ustrezno usposobljen kader in primerne prostorske pogoje ter računalniško opremo.
Sprva bodo do digitalnega bona upravičeni vsi srednješolci, študentje in vsi udeleženci subvencioniranih tečajev za pridobivanje osnovnih in naprednih digitalnih veščin, ki so starejši od 55 let.
Javni razpisi za subvencioniranje tečajev za mlade in starejše od 55 let bi izvedli po sprejetju zakona, prvi tečaji pa bi bili tako na voljo jeseni.
Boni še pred volitvami
Na vladi so predlog zakona obravnavali po nujnem postopku, potrditvi pa bo zdaj sledila še pot v državni zbor. Na vladi dokončno sprejetje zakona o spodbujanju digitalne vključenosti vendarle pričakujejo marca, prve digitalne bone bi tako lahko začeli koristiti maja. Ni jasno, ali bi zakon prestal glasovanje v državnem zboru, prejšnji teden je denimo svojo pot hitro končal predlog novega zakona o elektronskih komunikacijah. Tega operaterji in strokovna javnost pričakujejo že dalj časa. S tem naj bi se okrepila varnost javnih komunikacijskih omrežij in storitev, hkrati pa bi v svoj pravni red prenesli evropske direktive, pri čemer Slovenija že zamuja.
Finančne spodbude države za nakup računalniške opreme, oziroma digitalni boni, kot so jih poimenovali na vladi, bodo, v vrednosti 150 evrov, zaživel že letos. Minister pravi, da bi sprva bili do teh upravičeni vsi srednješolci in študentje, ter udeleženci subvencioniranih tečajev, ki so starejši od 55 let. Na vprašanje, kakšni so načrti za naprej, minister pravi, da je v naslednjem letu zelo mogoče, da se krog upravičencev še razširi. »V večji meri želimo nagovoriti starejše. Za naslednje leto puščamo vse odprto. Naslednje leto na razpolago dobrih 28 milijonov evrov. S tem mogoče pokriti potrebe velikega števila ljudi,« pojasnjuje.
Združevanje bonov
Digitalni bon je med posebej izpostavljenimi ukrepi zakona in bi deloval na podoben način kot delujejo že znani turistični bon in bon '21. Ministrstvo je v predlogu zakona zapisalo, da se vrednost digitalnega bona oziroma višina dobroimetja določi v višini od 100 do 200 evrov, pri čemer bi se upoštevala višina razpoložljivih sredstev, predvideno število upravičencev in vrednost računalniške opreme, za nakup katere je mogoče digitalni bon unovčiti. Vrednost so zdaj določili pri 150 evrih.
Medtem ko digitalnih bonov ne bi bilo mogoče dedovati, bodo pa upravičenci lahko bone združili z izjavo o združitvi digitalnih bonov. Če se bodo unovčevali združeni boni, bo moral unovčevalec z izpolnjenim obrazcem izjave (fizičnim ali elektronskim) izkazati, da so jih upravičenci res združili.
Zakon sicer stoji na štirih stebrih digitalne vključenosti: dostopnost in razpoložljivosti informacijsko-komunikacijske infrastrukture in digitalnih storitev, aktivno državljanstvo v informacijski družbi, digitalne kompetence in zaupanje. V luči zapisanega so predlagatelji prepričani, da se zakon usmerja v pridobivanje in krepitev digitalnih kompetenc in poznavanje prednosti digitalnih tehnologij in storitev.
Poglobljena analiza na dve leti
Zakona predvideva tudi pomoč do moderne računalniške opreme invalidskim in upokojenskim organizacijam. Na ministrstvu za digitalno preobrazbo namreč želijo subvencionirati razvoj in uporabo rešitev za digitalno vključevanje invalidovm. Obenem pravijo, da zakon omogoča tudi subvencioniranje digitalnih učnih gradiv in usposabljanje učiteljev. Vzpostavili naj bi tudi klicne centre, ki bi delovali kot tehnična podpora, izvajali bi pa še »izobraževalne kampanje, namenjene promociji digitalnih veščin in tehniških poklicev ter varne in odgovorne rabe digitalnih tehnologij,« je še povedal minister.
Vrednost digitalnega bona so za zdaj določili pri 150 evrih. V prvotnem predlogu zakona je sicer pisalo, da se vrednost digitalnega bona oziroma višina dobroimetja določi v višini od 100 do 200 evrov, pri čemer bi se upoštevala višina razpoložljivih sredstev, predvideno število upravičencev in vrednost računalniške opreme, za nakup katere je mogoče digitalni bon unovčiti.
Izvedbo ukrepov pa bo mogoče prilagoditi, zakon namreč določa, da se na dve leti opravi poglobljene analiza stanja. Na podlagi te se zastavi primerne ukrepe za krepitev digitalnih veščin prebivalstva. Za subvencioniranje tečajev digitalnih veščin in nakupa računalniške opreme imamo letos še vedno na voljo 31 milijonov evrov, kar je nekajkrat več sredstev, kot jih je bilo na voljo v prejšnjih letih.
Za dosego evropskih ciljev
Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti je ministrstvo za digitalno preobrazbo pripravilo z željo, da dosežemo cilje Evropske komisije. Ta je namreč marca lani predstavila digitalni kompas, ki določa, da ima do leta 2030 vsaj 80 odstotkov odraslih Evropejcev najmanj osnovna digitalna znanja. Minister poudarja, da Slovenija na tem področju močno zaostaja za najboljšimi, saj se nahajamo pod evropskih povprečjem: »Le 55 odstotkov odraslih ima vsaj osnovne digitalne kompetence, kar je bistveno premalo za enakopravno vključevanje v digitalno družbo. Največji zaostanek beležimo pri starejših od 55 let, saj jih ima zgolj 32 odstotkov osnovne digitalne kompetence.« Na ministrstvu napovedujejo, da bo predstavljeni zakon omogočil preboj med najbolj digitalno vključujoče evropske družbe. Dosego cilja Evropskekomisije , da bi imelo vsaj osnovne digitalne kompetence 80 odstotkov prebivalcev Slovenije, na ministrstvu napovedujejo že do leta 2028, torej dve leti pred rokom EU.
V predlogu zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki smo ga pridobili že pred sejo vlade, je zapisano, da je ta v prvi vrsti namenjen pridobivanju in krepitvi digitalne vključenosti prebivalstva. Predlagatelji nadaljujejo, da se z večjo digitalno vključenostjo prebivalstvu prihranijo nepotrebni osebni stiki, pri čemer ciljajo zlasti na stike z institucijami in organi javnega sektorja. Obenem bi z večjo vključenostjo krepili navezovanje medosebnih stikov na daljavo, ki jih sicer ne bi bilo, navajajo. Za strokovno pripravo in usklajenost gradiva je odgovorno ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Strateške prioritete
Predlagatelji zakona so zapisali tudi, da z zakonom zasledujejo strateške prioritete države, s tem ko se celostno ureja področje spodbujanja digitalne vključenosti prebivalstva. »Digitalna vključenost prebivalstva je pogoj za družbeni razvoj, ki ga omogoča digitalna preobrazba gospodarstva, javne uprave in širšega javnega sektorja ter družbe v celoti. Zakon je temelj za to, da spodbujanje digitalne vključenosti postane obveznost vsakokratne izvršilne oblasti,« so zapisali.
Cilje zakona bi dosegli s spodbudami za dvig digitalnih kompetenc, promocijo pomembnosti digitalnih kompetenc in ustrezne uporabe digitalnih tehnologij ter spodbudami za nakup računalniške opreme. Sredstva za izvajanje ukrepov spodbujanja bi se zagotovilo v državnem proračunu in iz sredstev EU.
