Tiskane izdaje
Finančno vse bolj dostopni in vsestransko uporabni brezpilotni letalniki (BPL) so si v le nekaj letih izborili pomemben prostor pod soncem. A s povečevanjem njihovega števila in s tem povezanimi vse pogostejšimi incidenti se je povsod po Evropi pokazalo, da njihova raba ne sme biti prepuščena posameznikom. Ključni vprašanji, na kateri mora odgovoriti država, sta – varnost in zasebnost.
Številne evropske države so področje uporabe brezpilotnih letalnikov tako ali drugače uredile, Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) je pripravila smernice. V Sloveniji, kjer imamo po neuradnih ocenah okoli 6000 letalnikov - uradne evidence namreč ni – pa se o celovitejši ureditvi še dogovarjamo. Na Predlog uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov so na ministrstvu za infrastrukturo, kot so pojasnili, prejeli okoli 150 »obsežnih in kompleksnih« pripomb zainteresirane javnosti. Širši posvet bodo organizirali v kratkem. Upajo, da bo uredba sprejeta še pred koncem letošnjega leta, dotlej področje ureja precej restriktivna direktiva agencije za civilno letalstvo. Tako vse kaže, da bodo morali brezpilotni letalniki, vsaj tisti, ki bodo hoteli opravljati kakršnekoli komercialne in druge dejavnosti (snemanje, oglaševanje, nadzor), to sezono ostati na tleh.
»Če bo uredba sprejeta pred počitnicami 2016, je 'vmesna' direktiva s stališča varnosti nekako upravičena, če pa bo to urejeno šele ob koncu leta, je to povsem nesprejemljivo,« za Delo pojasnjuje Boštjan Vidmar z Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov (IRBS). Po njegovih besedah zaradi počasnega ukrepanja države, zaradi česar je bila začasna direktiva tudi potrebna, inovativna slovenska podjetja že trpijo gospodarsko škodo, »razvoj je zelo omejen«.
Boštjan Vidmar. Foto: osebni arhiv
Zakaj vsakršna prepoved letov za opravljanje dejavnosti, v skopem odgovoru na agenciji natančneje niso pojasnili, je pa toliko bolj izčrpen Vidmar: »Ker je ta del najbolj problematičen, uporabniki praviloma niso seznanjeni z nevarnostmi in ne poznajo pravil v zračnem prostoru. Tu gre tudi za incidente, prijave in podobno ...« Doslej je na tem področju vladal popoln kaos. »Vse preveč je takšnih, ki v želji po zaslužku in snemanju atraktivnih posnetkov iz zraka, potisnejo varnost v ozadje.
»Nekateri letenje z droni dojemajo kot igranje videoigre,« je kritičen Vidmar. Slovenska policija evidence o incidentih z BPL ne vodi, so pa po neuradnih podatkih lani in letos zabeležili pet prijav. V medijih je morda najbolj odmeval incident, ki se je zgodil junija lani, ko je BPL poškodoval varnostnika na proslavi ob dnevu državnosti.
Registrirati letalnik iz pene?
Sredi maja izdana direktiva tako do nadaljnjega dovoljuje le letenje za šport in rekreacijo, nad nenaseljenimi območji, v nekontroliranem zračnem prostoru, do višine 150 metrov, od upravljavca pa ne sme biti oddaljena več kot 500 metrov. Kot so pojasnili na agenciji, mora biti ob tem vsaka brezpilotna letalna naprava označena, kot to določa Pravilnik o oznaki državne pripadnosti, registrskih in drugih oznakah na civilnih zrakoplovih. Prav pravilnik pa je povod za peticijo modelarjev, ki opozarjajo, da je očitno prišlo do sistemske napake. Da bi zakonito leteli, so potrebni dokazovanje lastništva, atesti, homologacija ... To pa velja za čisto vsak letalnik: »Tudi če lahko leti le nekaj metrov in je narejen iz pene,« pojasnjuje Vidmar, sicer član modelarske društva Modra ptica.
Od 6000 že omenjenih letalnikov v Sloveniji, mednje štejejo tudi modele letal modelarjev, je po ocenah Vidmarja 2000 takih, s katerimi se da opravljati ob letenju še kakšno dejavnost. Približno 200 lastnikov BPL jih za to tudi uporablja, manj kot deset profesionalno. Vse kaže, da se bodo kmalu letalnikom v komercialne namene vendarle pridružili tudi letalniki slovenske vojske (SV) in policije.
Letalnika, ki ostajata na tleh
Prvi brezpilotni letalni sistem BLS Belin, »plod domačega znanja«, kot so sporočili iz SV, bodo začeli uporabljati do konca prihodnjega meseca. Namen imajo kupiti štiri sisteme, ki jih sestavljajo trije neoboroženi letalniki, katerih domet je do 30 kilometrov. Uporabljali jih bodo v mednarodnih vojaških vajah doma in v tujini, kot so pojasnili, pa bi lahko z njimi tudi nudili podporo sistemu zaščite in reševanja, kot tudi drugim državnim organom. »Za nevojaške naloge bodo uporabljani v primeru elementarnih nesreč, za iskanje pogrešanih oseb ali v primeru nesreč na odročnih in neprehodnih krajih. Za pregled območij, ki niso dostopna ali je dostop do njih prenevaren, in za hitro preverjanje stanja plinovodnega ter daljnovodnega omrežja.«
Omenjena BPL sta namenjena le testiranju in proučevanju različnih možnosti uporabe, predlog spremembe zakona, ki bi omogočal njuno uporabo, pa je še v medresorskem usklajevanju. Možnosti njihove uporabe vidijo predvsem kot orodje pri iskanju oseb, ogledih krajev kaznivih dejanj, prometnih nesreč, nadzoru meje ...
Priložnost
Toliko kot pasti brezpilotni letalniki ponujajo tudi priložnosti. Trg se hitro razvija, vanj pa svoje upe polaga tudi EU, po ocenah katere, naj bi njihov razvoj do leta 2050 ustvaril 150.000 novih delovnih mest, a bodo hkrati nekatera druga postala nepotrebna. Tretjina od okoli 500 proizvajalcev na svetu je iz Evrope, a na trgu za zdaj prevladujejo ameriški in izraelski izdelki, ki izdelujejo predvsem vojaške brezpilotnike, in kitajski, ko govorimo o komercialnih letalnikih.
»Naš cilj je pospešiti sprejetje zakonodaje, ki bo omogočila slovenskim podjetjem razviti panogo do mere, ko bo ta konkurenčna sosednjim državam. Te so podobne predpise že sprejele, pri nas pa - zaradi nam neznanih ali nerazumljivih razlogov - še vedno čakamo, da bo uredba dokončno sprejeta,« še meni Boštjan Vidmar.
