Tiskane izdaje
Ljubljana – Z bitko pri Medvedjeku je bil preprečen prihod jugoslovanskih oklepnikov v Ljubljano. Največ žrtev je zahteval napad jugoslovanskih letal na barikado. Med civilnimi žrtvami so bili tudi bolgarski prevozniki, ujeti v cestni barikadi.
Sedemindvajsetega junija 1991 je kolona bojnih oklepnih vozil jugoslovanske vojske iz Karlovca čez Gorjance in skozi Novo mesto želela prodreti do Ljubljane. Kolona je na pot krenila 26. junija. Na prvo oviro je naletela pri Novem mestu, a je oviro prebila, druga ovira pa jo je čakala na stari cesti med Trebnjem in Ivančno Gorico, pri kraju Medvedjek. Slovenske obrambne sile so pri Medvedjeku ob nadvozu postavile barikado iz tovornih vozil in ta je ustavila prodirajočo kolono jugoslovanskih oklepnikov. Obrambne sile so po tem, ko so koloni oklepnikov preprečile prodor proti Ljubljani, blokirale še možnost umika proti Novemu mestu.
Že 27. junija je pri obrambi barikad na Medvedjeku sodelovalo skoraj štiristo pripadnikov teritorialne obrambe in policije. 28. junija je teritorialna obramba po neuspešnih pogajanjih s protioklepnim orožjem napadla blokirano kolono jugoslovanske vojske, jugoslovanski oklepniki pa so najprej odgovorili s topovskim protinapadom, v nadaljevanju pa so jugoslovanske enote odgovorile z letalskim napadom na barikado.
Napad jugoslovanskih letal na tovornjake, ki so bili v barikadi, je bil najbolj smrtonosen posamični napad v času desetdnevne vojne. Med letalskim napadom je bilo ubitih več voznikov tovornjakov (med žrtvami so bili bolgarski vozniki Plamen Dinčev, Zaprian Dinčev, Stojan Kazakov in Svetoslav Spasov), domačin Anton Kotar, življenje pa je izgubil tudi pripadnik teritorialne obrambe Franc Uršič. Glavnina enot TO se je tik pred letalskim napadom umaknila, kljub raketiranju pa barikada pri Medvedjeku ni bila prebita. Imena ubitih bolgarskih prevoznikov danes slišimo redko, so pa vklesana v spomenik pri Medvedjeku.
Prvega julija se je kolona jugoslovanskih oklepnikov vendarle umaknila v smeri proti Novemu mestu, s tem pa se je grožnja, da bi se oklepniki prebili do Ljubljane, končala.
30. junija je stanje na Medvedjeku dokumentiral tudi Delov fotoreporter Igor Modic.
Bralke in bralce vabimo, da nam na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. posredujejo čim več podatkov o okoliščinah nastanka fotografije.
***
Zakaj se nam zdi iskanje neznanega junaka pomembno? Po letu 1991 je to državo pretreslo nekaj divjih privatizacij. Ni šlo le za divjo prizatizacijo ekonomskega kapitala, pač pa tudi za divje lastninjenje simbolnega kapitala. Ključni simbolni kapital te države je povezan z njeno osamosvojitvijo.
Ob odločitvi za plebiscit so parlamentarne stranke sicer podpisale zavezo, da si ne bo prav noben del politične elite prisvajal zaslug za referendumsko odločitev ljudstva, a zaveza ni veljala dolgo časa.
25 let po osamosvojitvi se vsiljujejo miti o par osamosvojiteljih, ki naj bi jim bilo ljudstvo hvaležno. A simbolni kapital osamosvojitve pripada ljudstvu in njegovim neznanim junakom.
V prihodnjih dneh bomo objavili še kak ducat prizorov iz vojne za Slovenijo, na katerih nastopajo neznani junaki slovenske osamosvojitve. In tudi v prihodnjih dneh bomo povabili bralke in bralce, da nam pomagajo poiskati imena in priimke neznanih junakov slovenske osamosvojitve.
