Nič oglaševanja, nevtralna embalaža

Novela tobačnega zakona: Veliko strožja pravila za tobačno industrijo in trgovino.

Mon, 15.02.2016, 08:00

Ljubljana – Kmalu se bo začela javna razprava o spremembah zakona o omejevanju porabe tobačnih izdelkov, ki ne bo milosten do tobačnega dima. Ta namreč pri nas vsak dan ugasne deset življenj, vsako leto 3600, od tega 900 že pred 60. rojstnim dnevom, na splošno pa slovenskemu kadilcu zaradi nakopičenih posledic kajenja povprečno ukrade 16 let življenja.

Javna razprava bo trajala mesec dni; po napovedih ministrstva za zdravje naj bi dokument v vladno obravnavo poslali marca. Novi zakonodajni prijemi, s katerimi bodo članice EU skladno z lani sprejeto evropsko direktivo v nacionalno zakonodajo implementirale strožje prijeme za varovanje zdravja pred dokazano škodljivim tobačnim dimom, morajo veljati najpozneje maja.

Slovenija pri lovljenju zadnjega vlaka za ureditev tega področja ne bo vztrajala pri ohranitvi sedanjega položaja. Nasprotno: kot napovedujejo snovalci novega zakona, bodo tokrat v igri precej strožji prijemi do tobačne industrije in njenih oglaševalskih promotorjev.

Delež kadilcev spet večji

Dve desetletji sta minili od takrat, ko je sprejetje tobačnega zakona Slovenijo uvrstilo med najnaprednejše države. Od takrat smo močno nazadovali, tudi po uveljavitvi popolne prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih, ko se je delež kadilcev najprej nekoliko zmanjšal, zdaj pa se že nekaj časa spet povečuje – trenutno za štiri odstotke presegamo povprečje držav EU.

V Sloveniji je vsaka peta smrt zaradi raka posledica raka na pljučih, ki ga v skoraj 90 odstotkih primerov povzroči kajenje. Ta bolezen praviloma ostaja pritajena, oboleli jo zazna šele, ko je že v napredovali fazi in je zdravljenje zelo zahtevno, težko, pogosto neuspešno. Onkologi poleg obolelih najbolje poznajo kalvarijo, ki jo prinaša rak pljuč – pa tudi drugi raki, pri katerih je kajenje med glavnimi dejavniki tveganja za njihov nastanek –, in so si edini, da je edini priporočljivi in pravi pristop preprečevanje kajenja. Kadilce pa je treba spodbujati k prenehanju kajenja.

Srhljiva opozorila

Podatki kažejo, da opustitev kajenja deluje zaščitno na človekovo zdravje v kateremkoli življenjskem obdobju, najizraziteje pred 40. letom starosti. Ker prenehanje kajenja tobaka, ki povzroča odvisnost, ni preprosto, je pri nas že dolgo na voljo strokovna pomoč. Več o njej je mogoče izvedeti na telefonu 080 27 77, vsak dan med 17. in 20. uro.

Med novostmi, ki jih bo prinesel spremenjeni tobačni zakon, izstopa uvedba velikih besedilnih in po novem tudi slikovnih opozoril, ki bodo prekrila 65 odstotkov sprednje in zadnje strani cigaretne škatlice. Slikovna opozorila bodo, milo rečeno, takšna, da bo po pogledu nanje kadilcu težko prižgati cigareto – zaradi prikazov organizma in organov po učinkovanju več kot 4000 škodljivih snovi, ki se skrivajo v cigareti. Med njimi jih več kot 60 dokazano povzroča raka.

Posledice uporabe tobaka ne bremenijo le posameznika in njegovih bližnjih, ampak tudi družbo. Po izračunu iz publikacije Slovenija brez tobaka. Kdaj? Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) bolezni, ki jih pripisujejo aktivnemu in pasivnemu kajenju, odsotnost z dela in zmanjšanje produktivnosti ter prezgodnja umrljivost zaradi kajenja pri nas pomenijo vsakoletni strošek v višini približno pet odstotkov celotnega BDP – 1,8 milijarde evrov.

Tako NIJZ kot nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju, zato predlagajo implementacijo strogih nadzornih prijemov na račun glavnih elementov marketinških aktivnosti tobačne industrije; poleg embalaže so to še promocija, cena in iskanje tisoč in ene poti za približanje teh izdelkov (bodočim) kupcem. Višji obdavčitvi in zvišanju cen tobačnih izdelkov se bosta zato pridružili še ukinitev sedanjih izjem pri oglaševanju, uvedba popolne prepovedi oglaševanja, razstavljanja, promocije in sponzorstva ter doslednejša omejitev dostopnosti teh izdelkov.

V Sloveniji ima tobačna industrija kljub omejitvam še vedno veliko možnosti za marketing, ki po eni strani spodbuja kajenje, po drugi pa kadilce odvrača od opuščanja kajenja. Mreža prodajnih mest tobačnih izdelkov je zelo gosta, to pomeni, da je tudi prostor za oglaševanje težko obvladljiv. Kršitve določb o oglaševanju in promociji tobačnih izdelkov na prodajnih mestih so pogoste, saj tudi kazni niso visoke.

Kaže, da bo zato tudi pri nas kmalu zaživelo licenciranje, ki so ga v različnih oblikah že uvedli na Irskem, v Veliki Britaniji, na Walesu, Škotskem, Islandiji, v Franciji, na Finskem, Novi Zelandiji, v vseh kanadskih provincah in v večini ameriških zveznih držav. Kaj bo takšen ukrep prinesel Sloveniji? Vsa podjetja, ki prodajajo tobačne izdelke, bodo v zameno za privilegij prodaje tobačnih izdelkov morala pridobiti licenco.

Manj razširjena prodaja

Ta postopek bo pomagal pri določanju natančnega zemljevida prodajnih mest s tobačnimi izdelki; njihovo število bodo menda precej zmanjšali, predvsem v bližini šol in na območjih, kjer se mladi pogosteje zadržujejo. Pogoji, določeni s sistemom licenciranja, naj bi pripomogli k odgovornejši prodaji tobačnih izdelkov, olajšali nadzor in omogočili doslednejše ukrepanje proti kršiteljem, ki predvidevajo tudi odvzem licence ali začasno razveljavitev. Denar iz letne licenčnine bi fundacija za financiranje preventivnih in kurativnih programov na področju tobačne in alkoholne politike ter politike prepovedanih drog razdelila med institucije, ki se ukvarjajo s skrbjo za zdravje, preventivno, kurativno in aplikativno.

Poveden je primer Avstralije kot edine države, ki se je že leta 2014 odločila za uvedbo nevtralne embalaže. Delež kadilcev, ki so se odločili odpovedati kajenju, se je zelo povečal – pokazalo se je, da takšnega odziva ni mogoče pripisati ne protitobačnim kampanjam ne zvišanju cen niti kateremukoli drugemu ukrepu, s katerimi se države borijo proti tobačnemu dimu. Uvedbo takšne embalaže načrtuje tudi Slovenija.

Prijavi sovražni govor