Niti rast ni omejila varčevanja na najmlajših
Vlada, ki se kiti s tigrovsko rastjo gospodarstva, se varčevanja oklepa tudi pri ukrepih za večjo rodnost.
Odpri galerijo
Slovenska družinska politika se lahko postavi ob bok skandinavski, toda lahko bi bila še bolj univerzalna. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana - Več kot 23.000 družin je danes prejelo dodatek za velike družine. Skupaj je bilo za to iz državne blagajne namenjenih 9,5 milijona evrov, na pristojnem ministrstvu pa predvidevajo, da bodo do konca leta dodatek nakazali približno 26.000 družinam.
Vendar do njega niso upravičene vse pet- in več članske družine z mladoletnimi otroki oziroma šolajočimi se mladimi do 26. leta. Čeprav država že pet let beleži gospodarsko rast, velja za ta ukrep družinske politike še vedno omejitev, ki jo je v času krize uvedel zakon o uravnoteženju javnih financ, in sicer cenzus v višini 659 evrov dohodka na družinskega člana.
Drugi varčevalni ukrep s tega področja, ki še zmeraj velja, prizadane pa še več ljudi, je znižanje starševskega nadomestila, ki ga starš začne prejemati po 3. mesecu porodniškega dopusta, na 90 odstotkov osnove (razen, ko je ta nižja od minimalne plače), hkrati pa ne sme presegati 2-kratnika povprečne plače.
Državo bi sprostitev obeh varčevalnih ukrepov skupaj stala približno 27 milijonov evrov, ta poteza, ki jo na ministrstvu pričakujejo v začetku 2019, pa bi bila v duhu resolucije o družinski politiki, ki jo je vlada sprejela letos.
»Vsi transferji, namenjeni družinski politiki, ne bi smeli biti v funkciji socialnega korektiva, kot so zdaj. Družinska politika bi morala biti samostojna in ne vezana na premoženjski ali kakršenkoli drug položaj, kot v nekaterih evropskih državah, kjer so pravice bolj univerzalne,« se strinja Barbara Kobal Tomc iz Inštituta RS za socialno varstvo.
Več o zamrznjenih spodbudah za družine preberite v jutrišnjem Delu in na Delo.si.
Vendar do njega niso upravičene vse pet- in več članske družine z mladoletnimi otroki oziroma šolajočimi se mladimi do 26. leta. Čeprav država že pet let beleži gospodarsko rast, velja za ta ukrep družinske politike še vedno omejitev, ki jo je v času krize uvedel zakon o uravnoteženju javnih financ, in sicer cenzus v višini 659 evrov dohodka na družinskega člana.
Drugi varčevalni ukrep s tega področja, ki še zmeraj velja, prizadane pa še več ljudi, je znižanje starševskega nadomestila, ki ga starš začne prejemati po 3. mesecu porodniškega dopusta, na 90 odstotkov osnove (razen, ko je ta nižja od minimalne plače), hkrati pa ne sme presegati 2-kratnika povprečne plače.
Državo bi sprostitev obeh varčevalnih ukrepov skupaj stala približno 27 milijonov evrov, ta poteza, ki jo na ministrstvu pričakujejo v začetku 2019, pa bi bila v duhu resolucije o družinski politiki, ki jo je vlada sprejela letos.
»Vsi transferji, namenjeni družinski politiki, ne bi smeli biti v funkciji socialnega korektiva, kot so zdaj. Družinska politika bi morala biti samostojna in ne vezana na premoženjski ali kakršenkoli drug položaj, kot v nekaterih evropskih državah, kjer so pravice bolj univerzalne,« se strinja Barbara Kobal Tomc iz Inštituta RS za socialno varstvo.
Več o zamrznjenih spodbudah za družine preberite v jutrišnjem Delu in na Delo.si.
