Nižja povprečnina za občine le, če jim bo država klestila stroške

Ljubljana – Občine so ta teden dobile finančno izravnavo za januar. Ali bo finančna izravnava v proračunu ostala, je odvisno od dogovora glede povprečnine, kjer se ministrstvo za finance in občine razhajajo za 28 evrov. Ministrstvo je popustilo za šest, občine za osem evrov. Zakon o izvrševanju proračuna jo določa na 525 evrov na prebivalca.

Finančno ministrstvo je s povprečnino 494 evrov na prebivalca želelo v državnem proračunu privarčevati okoli sto milijonov evrov. Občine vztrajajo pri povprečnini iz lanskega leta, to je 536 evrov, pripravljene pa so jo znižati na 528 evrov, a opozarjajo, da je povprečnina že tako ali tako nižja, kot jo določa zakon. Ministrstvo za finance odgovarja: »Povprečnine že od leta 2011 ni mogoče več izračunati po zakonu, saj bi močno presegala dohodnino, ki je vir za njeno pokrivanje. Metodologija, uveljavljena z zakonom, ni več vzdržna, zato menimo, da jo je treba spremeniti.«

V preteklih letih so občine, če je bilo dohodnine za pokrivanje primerne porabe premalo, prejele finančno izravnavo. Ta je zdaj pod vprašajem. Če bi ostala povprečnina pri zakonsko določenih 525 evrih, bi morala država zagotoviti v proračunu 72 milijonov evrov. »Glede na to, da odhodkov državnega proračuna za leto 2015 ni mogoče povečevati, še ni znano, od kod bi zagotovili finančno izravnavo oziroma kateri odhodki se bodo v tem primeru morali znižati,« sporoča finančno ministrstvo. V Skupnosti občin Slovenije ne pristajajo na to, da bi ukinili solidarnostno izravnavo nad primerno porabo: »Ta sredstva so zakonsko zagotovljena in poseg vanje pomeni nespoštovanje načela zakonitosti.«

Občine že od začetka pogajanj zatrjujejo, da so pripravljene znižati povprečnino le, če bo država našla ukrepe, ki jim bodo znižali stroške. Nabor ukrepov iz intervencijskega zakona pa je odprl novo pogajalsko fronto. Občine pričakujejo, da bodo ti ukrepi prinesli za polovico denarja manj, kot pričakujejo ministrstva. Ta so izračunala, da bo prihranek občin najmanj 15 milijonov evrov, občine pa v najbolj optimističnem primeru pričakujejo 10 milijonov evrov prihranka.

Čeprav so stališča precej oddaljena, vpleteni napovedujejo zaključek pogajanj že danes. To pa bo samo nov začetek, saj bodo na pobudo občin letos proučili nekaj deset sistemskih zakonov, ki pomenijo največjo finančno obremenitev občinskih proračunov. Poleg tega bo ministrstvo za javno upravo v prihodnjih tednih pripravilo izhodišča in kasneje besedilo strategije razvoja lokalne samouprave.

O ukinjanju občin ni govora, na ministrstvu so le zapisali: »V prihodnje bo poleg spodbud za morebitno prostovoljno združevanje občin treba krepiti medobčinsko sodelovanje.« Tega naj bi bilo po zagotovilih generalne sekretarke SOS Janje Vidmar že zdaj precej.

»V Sloveniji je 48 skupnih občinskih uprav in vanje je vključenih 195 posameznih občin, kar je več kot 90 odstotkov vseh občin v Sloveniji.« Kot skupno upravo Vidmarjeva navaja skupne redarske službe, inšpekcijske in revizijske službe, komunalni nadzor, finančno-računovodsko službo ...