Umrl je Franc Bole, ustanovitelj radia Ognjišče
Bil je pionir krščanskega medijskega prostora v Sloveniji, urednik, ki je kljub neprijaznemu okolju do verskih vsebin vztrajal
Odpri galerijo
Boletovo uredniško vodilo je bilo: Nobenega filozofiranja, pridig, uvodnikov!
Foto Radio Ognjišče
Franc Bole se je rodil 9. avgusta leta 1932 v Korítnicah pri Ilirski Bistrici. Po duhovniškem posvečenju leta 1958 je postal župnijski upravitelj v Postojni, kjer je v letu 1965 izšla prva številka župnijskega lista Farno Ognjišče, ki je pomenila začetek revije Ognjišče, ta pa je v nekaj letih postala najbolj razširjen slovenski mesečnik. Na naslovnici prvega Ognjišča je gorel plamen in Bole je zapisal: »Naša fara hoče iti v korak s časom, zato se (starejši verniki) ne pohujšajte, če bo obleka in vsebina našega lista poskušala biti moderna.«
Bole je bil tudi prvi direktor Slovenske karitas, leta 1968 je začel organizirati romanja bolnikov in invalidov na Brezje. Leta 1994 je na njegovo pobudo začel oddajati Radio Ognjišče. Skušal je izpeljati tudi projekt katoliške televizije.
Bil je prejemnik več cerkvenih in družbenih odlikovanj. Med drugim ga je papež Janez Pavel II. odlikoval z nazivom monsignor, Slovenska škofovska konferenca pa mu je podelila Odličje svetega Cirila in Metoda. Leta 2005 so mu podelili Schwentnerjevo nagrado za nastanek in razvoj pomembne slovenske cerkvene založbe. »Kljub pogosto neprijaznemu okolju do verskega tiska je vztrajal do danes.« je zapisala žirija.
Takrat je Bole povedal, da je po reviji Ognjišče, istoimenski založbi s knjižnimi uspešnicami, radiu Ognjišče, neuspeli projekt zanj ostala samo televizijska postaja. Njegovo uredniško vodilo je bilo ves čas: Nobenega filozofiranja, pridig, uvodnikov!
Da je bilo njegovo duhovniško poslanstvo preusmerjeno v založniško, pravzaprav nikakor ni bilo naključje. Že kot študent je iz Francije namesto suvenirjev nosil polne torbe verskega tiska in veliko bral. »V internatu sem namesto sprehodov raje čas prebil ob knjigi in ko me je učitelj nagnal na zrak, sem s sabo spet vzel knjigo. Odprtost za knjige in tehniko – tak sem bil in tak sem še vedno.«
Kot župnik je v Postojni in potem blizu Kopra deloval le dve leti, pozneje pa je škof ugotovil, da pri reviji s 50.000 naklade to ne gre. Razrešil ga je župnijskega dela, Bole pa je odšel v Koper, dobil sodelavce, založba pa se je širila tudi s knjižnimi izdajami.
Ob njegovi smrti so v Združenju novinarjev in publicistov zapisali, »da se je poslovil pionir krščanskega medijskega prostora in pionir resničnega pluralizma v slovenskih medijih. Težko bi v Sloveniji našli človeka, ki je toliko naredil in žrtvoval za svobodo medijev kot ravno on. Brez njega Radio Ognjišče in drugi mediji, ki jih je soustvarjal, danes verjetno ne bi bili to, kar so.«
Bole je bil tudi prvi direktor Slovenske karitas, leta 1968 je začel organizirati romanja bolnikov in invalidov na Brezje. Leta 1994 je na njegovo pobudo začel oddajati Radio Ognjišče. Skušal je izpeljati tudi projekt katoliške televizije.
Vztrajal kljub neprijaznemu okolju
Bil je prejemnik več cerkvenih in družbenih odlikovanj. Med drugim ga je papež Janez Pavel II. odlikoval z nazivom monsignor, Slovenska škofovska konferenca pa mu je podelila Odličje svetega Cirila in Metoda. Leta 2005 so mu podelili Schwentnerjevo nagrado za nastanek in razvoj pomembne slovenske cerkvene založbe. »Kljub pogosto neprijaznemu okolju do verskega tiska je vztrajal do danes.« je zapisala žirija.
Takrat je Bole povedal, da je po reviji Ognjišče, istoimenski založbi s knjižnimi uspešnicami, radiu Ognjišče, neuspeli projekt zanj ostala samo televizijska postaja. Njegovo uredniško vodilo je bilo ves čas: Nobenega filozofiranja, pridig, uvodnikov!
Da je bilo njegovo duhovniško poslanstvo preusmerjeno v založniško, pravzaprav nikakor ni bilo naključje. Že kot študent je iz Francije namesto suvenirjev nosil polne torbe verskega tiska in veliko bral. »V internatu sem namesto sprehodov raje čas prebil ob knjigi in ko me je učitelj nagnal na zrak, sem s sabo spet vzel knjigo. Odprtost za knjige in tehniko – tak sem bil in tak sem še vedno.«
Pionir krščanskega medijskega prostora
Kot župnik je v Postojni in potem blizu Kopra deloval le dve leti, pozneje pa je škof ugotovil, da pri reviji s 50.000 naklade to ne gre. Razrešil ga je župnijskega dela, Bole pa je odšel v Koper, dobil sodelavce, založba pa se je širila tudi s knjižnimi izdajami.
Ob njegovi smrti so v Združenju novinarjev in publicistov zapisali, »da se je poslovil pionir krščanskega medijskega prostora in pionir resničnega pluralizma v slovenskih medijih. Težko bi v Sloveniji našli človeka, ki je toliko naredil in žrtvoval za svobodo medijev kot ravno on. Brez njega Radio Ognjišče in drugi mediji, ki jih je soustvarjal, danes verjetno ne bi bili to, kar so.«
