Noben odpadek naj ne konča na odlagališču

Maribor – Novi direktor Snage Aleš Vajngerl je med prioritetnimi projekti izpostavil izgradnjo objekta za sortiranje odpadkov, ureditev razmerij do občanov zaradi preveč zaračunane okoljske dajatve, pokritje celotne verige ravnanja z odpadki in povečanje tržnega deleža v državi.

Miha Rubin

Vodenje Snage ste prevzeli pred kratkim. Kako dobro ste že seznanjeni s situacijo v podjetju?

Glede na mojo predhodno zaposlitev mi je delovanje podjetja v grobem znano. Pri pripravi programa in predstavitvi sem tudi konkretno spoznal nekatere načrte Snage, podrobneje pa se bom z njimi seznanil med primopredajo poslov.

V preteklosti ste bili zaposleni v Saubermacherju kot vodja trženja. Vam bodo te izkušnje prišle prav?

Vsaka pretekla izkušnja lahko pride prav.

Ali ocenjujete, da ste prišli v urejeno javno podjetje?

Moj vtis v teh prvih dneh je pozitiven.

Snaga tekoče posluje pozitivno, ima pa stara bremena, med drugim dolg občanom zaradi preveč zaračunane okoljske dajatve.

Vsekakor bom ravnal v skladu z mnenji stroke s tega specifičnega področja in v dobrobit družbe kot tudi naših uporabnikov. Najprej se želim seznaniti z vsemi dejstvi. Skupaj z nadzornim svetom si bom prizadeval, da se razčisti tudi knjigovodsko knjiženje določenih postavk skladno z računovodsko stroko. V zadnjem času se je namreč pojavilo nekaj dvomov okrog tega.

Ali stara bremena lahko ogrozijo investicije Snage, predvsem gradnjo lastne sortirnice?

Zdaj je to težko ocenjevati. Vsekakor pa je gradnja objekta za obdelavo odpadkov ena večjih prioritet Snage in tudi najpomembnejša razvojna perspektiva podjetja. Če ni razvoja, to avtomatsko pomeni nazadovanje podjetja.

Ker mestu ne uspe urediti celovitega sistema ravnanja z odpadki, ti zdaj romajo drugam.

Snaga odpadkov ne vozi nikamor, temveč jih preda svojim pogodbenim partnerjem, ki so izbrani na podlagi javnih razpisov. Tako mešane komunalne odpadke predaja pogodbenemu partnerju Papir servis, kosovne in biološke odpadke podjetju Gorenje-Surovina, ostale frakcije pa v skladu z zakonodajo drugim prevzemnikom.

Je to veliko finančno breme za podjetje?

Za naše uporabnike je edini relevanten podatek, koliko jih stane odvoz smeti. Trenutno imamo eno izmed ugodnejših slovenskih cen za mešane komunalne odpadke. Po razpisu, za katerega zdaj poteka revizija, bodo te cene še nekoliko ugodnejše. Najboljše pa bodo, ko bomo zgradili lasten objekt za obdelavo odpadkov.

Česa ste se najprej lotili kot novi direktor?

Najprej si želim ustvariti kar se da popolno in celovito sliko stanja v podjetju. Zato sem se zelo resno lotil primopredaje, ki bo potekala kar nekaj časa. Vzporedno se seznanjam s tekočimi projekti in preverjam, v kakšnem stanju je dokumentacija, ki je vezana na načrtovane investicije.

Nadzorni svet je sporočil, da ste jih prepričali s svojo vizijo in odličnim poznavanjem področja. Kakšna je torej vaša vizija?

Moj cilj je vzpostaviti samostojno podjetje, pokriti celotno verigo ravnanja z odpadki ter povečati tržni delež v državi. Obrat za obdelavo odpadkov je pogoj za obvladovanje celotne verige in bo mejnik za Snago. S tem bo prerasla današnjo vlogo izvajalca zbiranja odpadkov ter postala ponudnik materialov in surovin, ki so ustrezno sortirani odpadki. Vizionarsko moramo slediti cilju, da noben odpadek ne bo več končal na odlagališču.

Snaga upravlja tudi tržnične površine v Mariboru. Kako boste rešili problem strehe na osrednji mestni tržnici?

S problematiko tržnice se intenzivno seznanjam. Znan je predlog za začasno streho. Vendar se moramo zavedati, da tudi ta rešitev prinaša visok strošek za nas, ki smo samo upravljavci. Zato je popolnoma jasno, da iz tržnega vidika to pomeni dodaten minus za podjetje. Upam, da se vsi tega zavedamo in da je to davek zaradi prejšnjih napačnih odločitev. Ali je Snaga kot upravljavec tržnice pravi naslov za izstavitev tega računa, je že drugo vprašanje.

Konec leta je dvignila precej prahu božičnica v Snagi. Bi vi delavcem izplačali poslovno uspešnost?

Načeloma podpiram, da zaposleni za svoje dobro opravljeno delo dobijo tudi nagrado. Čeprav, če smo iskreni, je bil način izplačila, ki je bil izveden, namenjen socialnemu korektivu. Kot je znano, je bila poslovna uspešnost izplačana tako, da so tisti z najnižjimi plačami prejeli največ, tisti z bruto plačo nad 1500 evrov pa izplačila niso prejeli.

Pogosto je slišati, da kadrovanje v občinskih podjetjih poteka tudi na podlagi krajevne pripadnosti, v mislih imam Miklavž. Vi prihajate prav od tam. Naključje?

Potek moje izbire je bil javen in prepričan sem, da gre v tem primeru za natolcevanja. Rojen sem v Mariboru. Na Taboru sem bival do drugega razreda osnovne šole. S starši smo se nato preselili v Skoke. Od drugega do četrtega razreda sem hodil v osnovno šolo v Dobrovcah, od petega do osmega razreda pa v Miklavž. Zadnjih deset let živim v Mariboru.

V javnosti se govori o vašem poznanstvu z Markom Kovačičem, tako imenovanim županom v senci.

To ne drži. Ker so se pojavila ta namigovanja, sem preveril, kje bi se lahko srečala. Edina povezava, ki sem jo zasledil, je, da sva hodila v isto osnovno šolo zadnja štiri leta, vendar ni moja generacija in z njim nisem imel osebnih stikov.