Tiskane izdaje
Nočno čakanje v vrsti pred Petrolovo blagajno maja lani se je Zagorjanom zares izplačalo. Ne samo da so za 3,6-milijonski projekt revitalizacije mestnega jedra pridobili 2,48 milijona evropskega denarja, ker so med prvimi oddali vlogo, temveč so zdaj pod ploščadjo pred Weinbergerjevo hišo odkrili še doslej neznane ostanke železnodobne poselitve iz prvega stoletja našega štetja.
Arheologi poročajo o tipični rimski keramiki − amforah in vrčih, o bronastem novcu in o fibuli oziroma zaponki. Večina odkritih posod je izdelana na hitro vrtečem se lončarskem kolesu; je bogato okrašena, a slabše kakovosti. Posamezni odlomki na keramiki dokazujejo navzočnost Rimljanov oziroma novosti, ki so s trgovci prihajale iz Italije in rimskih provinc v zagorsko naselbino pod Ocepkovim hribom.
Mlajša železna doba je čas prihoda Keltov na ozemlje današnje Slovenije. Prav Kelti so s seboj prinesli pomembno novost − hitro vrteče se lončarsko vreteno, s pomočjo katerega so izdelali večino keramike. V starejši železni dobi so jo izdelovali v glavnem s prostimi rokami, pravi arheolog Matej Draksler. Po zgodovinskih zapisih se je na območju Zagorja naselilo keltsko pleme Tavriskov, pod katerimi je staroselsko prebivalstvo izgubilo politično moč in prevzelo njihove pogrebne običaje, orožje in nakit ter orodje.
V tem času se je tudi težišče poselitve z vzpetin preselilo na ravnice ob potokih in rekah; v Zagorju se je naselbina razširila po pobočju Ocepkovega hriba na ravnico ob Mediji, je povedal Draksler. Kelte oziroma Tavriske so nadvladali Rimljani. Po podatkih grških in rimskih zgodovinarjev so Tavriski izgubili samostojnost v letih od 35 do 33 pred našim štetjem.
Nova infrastruktura, internet
Najdišče pod Ocepkovim hribom ni presenečenje, pravijo v Zagorju, saj so arheologi že konec 19. stoletja na bližnji Kidričevi cesti, le nekaj metrov stran, odkrili grobišče iz obdobja starejše železne dobe (od 6. do 4. stol. pr. n. št.). Najdbe kažejo na bogastvo in izobilje takratnih prebivalcev.
Zaradi projekta revitalizacije mestnega jedra je Zagorje veliko gradbišče. »Sestavljeno je iz osmih majhnih,« pravi Rudi Medved, direktor občinske uprave. V sklopu projekta, za katerega bo občinski proračun zagotovil 1,18 milijona evrov, bodo poleg obnove mestnega trga energetsko sanirali dva javna objekta, poleg protokolarne Weinbergerjeve hiše še zdravstveni dom, eno ulico, parkirišče nasproti občinske zgradbe in dva parka.
»To ne bodo le kozmetični popravki, ampak temeljita prenova infrastrukture pod zemljo. Na petih javnih točkah širšega mestnega območja pa bomo uredili tudi brezplačni brezžični internet,« razlaga Medved. Urediti nameravajo tudi lastniška razmerja v Weinbergerjevi domačiji. Občina je lastnica kletnih prostorov, do konca prenove pa bo od zagorskih borcev, ki imajo v lasti pritličje in prvo nadstropje, odkupila še preostali dve tretjini. Borci so se na nedavni skupščini že strinjali o odprodaji deleža občini.
