Nov evropski opomin za črno odlagališče Bukovžlak
Ker država niti po treh letih odlagališča ni sanirala, lahko sodišče EU Slovenijo denarno kaznuje
Odpri galerijo
Boris Šuštar na črnem odlagališču v Bukovžlaku. FOTO Brane Piano/DELO
Ljubljana – Neuradne informacije, da Evropska komisija ni zadovoljna s počasnostjo reševanja črnega odlagališča v Bukovžlaku pri Celju, so včeraj dobile potrditev. Komisija je Sloveniji zaradi Bukovžlaka izrekla nov, zadnji uradni opomin in napovedala, da bo primer znova predložila Sodišču EU in zahtevala finančne sankcije.
V opominu komisija poziva Slovenijo, naj v celoti spoštuje sodbo Sodišča EU s 16. julija 2015 ter sanira nezakonito odlagališče odpadkov v Bukovžlaku. Zaradi težkih kovin v zemeljskih izkopih in industrijskih odpadkih, ki so bili v Bukovžlaku nelegalno prepeljani v času gradnje na industrijskem območju Celja v letih med 2000 in 2006, tudi gradnje poslopij Regionalne razvojne agencije Celje oziroma stavb Tehnopolisa na območju stare Cinkarne, predstavlja odlagališče Bukovžlak »resno tveganje za zdravje ljudi in okolje«.
»Tri leta po sodbi Sodišča EU Slovenija ni sprejela ustreznih ukrepov za sanacijo ali zaprtje tega odlagališča v skladu z zahtevami direktive o odlagališčih in okvirne direktive o odpadkih,« so zapisali v opominu.
Država je sanirala eno od dveh odlagališč iz sodbe izpred treh let, ko je Mestna občina Celje na svoje stroške naročila predelavo 40.000 ton nevarnih odpadkov s svojega gradbišča na industrijskem območju Gaberje-jug oziroma v stari Cinkarni. Za Bukovžlak pa je zdaj Komisija izrekla Sloveniji še zadnji opomin, preden bo primer znova predložila Sodišču EU in zahtevala finančne sankcije.
Civilne iniciative Celja (CIC) so pred desetimi leti same plačale analizo v Bukovžlaku, leta 2010, ko ministrstvo oziroma občina nista ukrenila nič, pa so primer prijavile Komisiji. Obveznost saniranja je prevzela država, saj krivcev nikoli niso poiskali. Tudi policijska preiskava se je končal le s poročilom tožilstvu, ki se ni odločilo za dodatno pridobivanje informacij.
Šele letos marca, tri leta po sodbi evropskega sodišča, je po naročilu ministrstva za okolje in prostor podjetje Irgo Consulting začelo priprave na vzorčenje zemlje in izcednih voda, da bi na podlagi pridobljenih podatkov izdelali idejni projekt za okoljsko sanacijo odlagališča v Bukovžlaku.
»Država se odziva prepočasi. Komisija je ministrstvu za okolje in prostor dala še preveč časa za izpolnitev sodbe Sodišča EU,« je opomin komentiral Boris Šuštar iz CIC. Pravi, da je MOP pod različnimi ministri tudi ves čas ignoriralo CIC, ni jih seznanjalo s podatki in načrti, nasprotno pa je bila Komisija z njimi ves čas v stiku. »Tudi prvih analiz, ki smo jih plačali sami, država ni priznala, komisija pa jih je. Obenem komisija analiz oziroma načina njihove izvedbe, ki jih je ministrstvo naročilo Ericu Velenje in Geologiji Idrija že po izdani sodbi sodišča EU, ni priznala za verodostojne.«
Komisija z opominom zdaj državo poziva, naj ukrepa v roku dveh mesecev. A da bi se to zgodilo, je domala nemogoče, sploh upoštevaje dosedanjo »hitrost« odzivanja MOP. Program sanacije, ki ga ima MOP, naj bi namreč izvajali do leta 2021, stroški pa naj bi znašali okoli 2,8 milijona evrov.
A na MOP pravijo, da gre za pričakovano ravnanje Komisije in da ne gre za nič izjemnega. Komisija po določenem času od sodbe Sodišča EU stopnjuje ukrepanje in z opominom pozove državo k izvršitvi sodbe. »Kršitve se zavedamo. Izvajamo vse aktivnosti, da jo čim prej odpravimo. Leta 2016 je Komisija potrdila program sanacije in MOP se drži rokov,« so pojasnili včeraj. Sedanje preiskave terena za določitev načina remediacije oziroma sanacije terena bodo predvidoma končane do poletja.
V opominu komisija poziva Slovenijo, naj v celoti spoštuje sodbo Sodišča EU s 16. julija 2015 ter sanira nezakonito odlagališče odpadkov v Bukovžlaku. Zaradi težkih kovin v zemeljskih izkopih in industrijskih odpadkih, ki so bili v Bukovžlaku nelegalno prepeljani v času gradnje na industrijskem območju Celja v letih med 2000 in 2006, tudi gradnje poslopij Regionalne razvojne agencije Celje oziroma stavb Tehnopolisa na območju stare Cinkarne, predstavlja odlagališče Bukovžlak »resno tveganje za zdravje ljudi in okolje«.
»Tri leta po sodbi Sodišča EU Slovenija ni sprejela ustreznih ukrepov za sanacijo ali zaprtje tega odlagališča v skladu z zahtevami direktive o odlagališčih in okvirne direktive o odpadkih,« so zapisali v opominu.
Država je sanirala eno od dveh odlagališč iz sodbe izpred treh let, ko je Mestna občina Celje na svoje stroške naročila predelavo 40.000 ton nevarnih odpadkov s svojega gradbišča na industrijskem območju Gaberje-jug oziroma v stari Cinkarni. Za Bukovžlak pa je zdaj Komisija izrekla Sloveniji še zadnji opomin, preden bo primer znova predložila Sodišču EU in zahtevala finančne sankcije.
Za komisijo analize neverodostojne
Civilne iniciative Celja (CIC) so pred desetimi leti same plačale analizo v Bukovžlaku, leta 2010, ko ministrstvo oziroma občina nista ukrenila nič, pa so primer prijavile Komisiji. Obveznost saniranja je prevzela država, saj krivcev nikoli niso poiskali. Tudi policijska preiskava se je končal le s poročilom tožilstvu, ki se ni odločilo za dodatno pridobivanje informacij.
Šele letos marca, tri leta po sodbi evropskega sodišča, je po naročilu ministrstva za okolje in prostor podjetje Irgo Consulting začelo priprave na vzorčenje zemlje in izcednih voda, da bi na podlagi pridobljenih podatkov izdelali idejni projekt za okoljsko sanacijo odlagališča v Bukovžlaku.
»Država se odziva prepočasi. Komisija je ministrstvu za okolje in prostor dala še preveč časa za izpolnitev sodbe Sodišča EU,« je opomin komentiral Boris Šuštar iz CIC. Pravi, da je MOP pod različnimi ministri tudi ves čas ignoriralo CIC, ni jih seznanjalo s podatki in načrti, nasprotno pa je bila Komisija z njimi ves čas v stiku. »Tudi prvih analiz, ki smo jih plačali sami, država ni priznala, komisija pa jih je. Obenem komisija analiz oziroma načina njihove izvedbe, ki jih je ministrstvo naročilo Ericu Velenje in Geologiji Idrija že po izdani sodbi sodišča EU, ni priznala za verodostojne.«
Komisija z opominom zdaj državo poziva, naj ukrepa v roku dveh mesecev. A da bi se to zgodilo, je domala nemogoče, sploh upoštevaje dosedanjo »hitrost« odzivanja MOP. Program sanacije, ki ga ima MOP, naj bi namreč izvajali do leta 2021, stroški pa naj bi znašali okoli 2,8 milijona evrov.
A na MOP pravijo, da gre za pričakovano ravnanje Komisije in da ne gre za nič izjemnega. Komisija po določenem času od sodbe Sodišča EU stopnjuje ukrepanje in z opominom pozove državo k izvršitvi sodbe. »Kršitve se zavedamo. Izvajamo vse aktivnosti, da jo čim prej odpravimo. Leta 2016 je Komisija potrdila program sanacije in MOP se drži rokov,« so pojasnili včeraj. Sedanje preiskave terena za določitev načina remediacije oziroma sanacije terena bodo predvidoma končane do poletja.
