Tiskane izdaje
Zgodovinarji vedo povedati, da je že Marija Terezija prepovedala pokopavanje v cerkvah. Verjetno jo je v takšno odločitev gnala praktična sanitarna izkušnja. Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja pa so se po zadnjem koncilu odločili, da so lahko v cerkvah pokopani samo škofi in le izjemoma izstopajoči dobrotniki. V koprski škofiji se bodo morali po besedah ekonoma Tihomirja Busija kar potruditi s pripravo projektov in kupa dokumentov, ki jim bodo omogočili uresničitev starega načrta. S tem bodo vprašanje škofovskih pokopov v Kopru rešili za kakih 200 let. Odločitve ni sprejel samo sedanji koprski škof Jurij Bizjak, pač pa je to stara namera Škofije Koper, je povedal Božo Rustja.
Jama ob sarkofagu
V koprski stolnici so v preteklosti že imeli kripto za škofe. Sklepajo, da je bila pod prezbiterjem ali sedanjim škofovskim (papeževim) sedežem, vendar preiskave z georadarjem tega niso potrdile. »Posnetki niso dovolj jasni, da bi lahko natančno vedeli,« je dejal Tihomir Busija. Škof Jenko si je želel biti pokopan za prezbiterjem v bližini sarkofaga s posmrtnimi ostanki svetnika Nazarija, ki je živel v Kopru ob koncu petega in začetku šestega stoletja. Prav ob vznožju tega sarkofaga so zdaj skopali pet metrov dolgo, tri metre široko in nekaj manj kot tri metre globoko jamo in jo obzidali.
Nazadnje bodo čez njo položili tlak, na katerem bo jasno videti, da gre za grobnico. Spominske plošče posameznih škofov pa ne bodo v tleh, temveč nekje v bližini na steni. Škof Jenko ima zdaj samostojen sarkofag za enim od oltarjev koprske stolnice, precej velika verjetnost pa je, da bodo njegove posmrtne ostanke prve preselili v novo grobnico.
Ob škofih skeleti Koprčanov
Gradnja grobnice bo škofijo stala približno 30.000 evrov, polovico bo plačal sedanji škof Jurij Bizjak, drugo polovico Škofija Koper. Od zneska so morali 12.000 evrov nameniti za arheološke raziskave, ki so jih vodili iz Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Med izkopavanji so po besedah vodje centra Barbare Nadbath in konservatorke Tine Nanut odkrili 19 zidanih grobov, v njih pa okoli 110 skeletov. »O ocenjenem številu skeletov govorimo zato, ker so to bili družinski pokopi z večkratnim pokopavanjem. Pred vsakim novim pokopom so skelete predhodnih pokopov poravnali, da so naredili prostor za nov pokop, kot je v navadi še danes.«
Arheologi v grobovih niso našli pridatkov, s katerimi bi lahko grobove natančneje časovno opredelili. Z gotovostjo pa so razbrali, da so bili deli grobišča zunaj stare romanske bazilike. Današnji stolnici pa so dozidali šele v 15. stoletju, in to tako, da so uporabili del stene stare bazilike in se razširili tudi na nekdanje pokopališče. Skeleti nekaterih Koprčanov so se torej šele po širitvi cerkve znašli pod cerkvenimi tlemi. »Trenutno so kostni ostanki v antropološki analizi, s katerimi bo določen spol in starost pokojnih,« so odgovorili iz ZVKDS.
Po izvedenih analizah bodo skelete ponovno pokopali. Če bo dovolj prostora, jih bodo morda spravili v škofovsko grobnico, sicer pa v kostnico tik ob njej. Tihomir Busija je pojasnil da bodo analize opravljali do pomladi. Do tedaj bo del tlaka v cerkveni apsidi nad odkritimi temelji starih pozidav ostal odkrit.
