Nova opozorila glede letnice zaprtja rudnika
Po tem, ko je vlada Janeza Janše januarja 2022 sprejela nacionalno strategijo za opustitev uporabe premoga in prestrukturiranje premogovnih regij do leta 2033, bi morali v pol leta sprejeti zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje (PV) in zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Zakonov še ni, letnica 2033 pa še vedno povzroča vznemirjenje.
Tudi na včerajšnji okrogli mizi, ki jo je pripravila Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, so spet opozorili, da ni razloga za hitenje pri zapiranju premogovnika. Direktor PV Janez Rošer je poudaril, da je zmotno mišljenje, da se premog v EU ne uporablja več za proizvodnjo električne energije. »Trije največji proizvajalci so Nemčija, Češka in Poljska. Številne države premog tudi uvažajo. Pri nas je strategija začrtala novo pot, žal pa zakonov še ni,« pravi.
Rošer je dejal, da je eden največjih izzivov negotova časovnica. »Ne moremo razmišljati, da če bo kriza, bomo premogovnik zaprli leta 2040, če pa bo manjša kriza, pa že leta 2030. Poslovanja ne moremo podaljšati z danes na jutri.« Dodal je, da ni izvedljivo, da bi odkop postopno linearno zmanjševali letno, saj so fiksni stroški ogromni in bi bili prav taki, tudi če bi odkopali manj. Poudaril je, da je premoga dovolj. »Imamo 350 milijonov ton zalog premoga, 100 milijonov ton jih je na zdaj dosegljivih odkopnih mestih, do leta 2033 jih bomo odkopali 22 milijonov ton,« pravi.
Problematična letnica
Letnici 2033 že ves čas nasprotuje sindikat SPESS-PV. Predsednik Simon Lamot je spomnil, da so v sindikatu sami naročili študijo, ki je pokazala, da bi bil optimalni rok za zaprtje premogovnika med letoma 2042 in 2046. Prav zaradi zdaj določenega roka leta 2033 je sindikat protestno izstopil iz delovne skupine, je povedal Lamot. »Sprožili smo upravni spor, prvi narok bi moral biti danes, a je bilo preložen.« Ker je od premogovnika neposredno odvisnih več kot 2000 ljudi, posredno pa 4000, je letnica 2033 za sindikat še vedno ena največjih bojazni, je poudaril Lamot: »Pretirana ambicioznost pri zelenem prehodu bo zelo draga za prebivalstvo in industrijo.«
Podobno je menil tudi nekdanji direktor PV Franc Žerdin: »Najdražja je energija, ki je ni. Trgovci bodo veseli, ko bodo uvažali energijo. Drugega bloka v Krškem takrat še ne bo in Slovenci bomo imeli velik primanjkljaj električne energije. Tega ni mogoče nadomestiti s sončnimi elektrarnami in tudi take plinske elektrarne ni možno zgraditi. Vse to pomeni zavajanje ljudi!« Dodal je, da si je sam prizadeval za zaprtje leta 2043: »Ne vidim razloga za hitenje, ker nas v to nihče ne sili.«
Kaj pa ljudje
V premogovniku je po Rošerjevih podatkih zaposlenih 2200 ljudi, od tega jih 60 odstotkov prihaja iz Velenja, 20 odstotkov iz Šoštanja. Kar 12 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva Šoštanja dela v premogovniku in devet odstotkov vseh aktivnih Velenjčanov. Sindikat, lokalna skupnost in PV opozarjajo, da je zato eden najpomembnejših izzivov, kako poskrbeti za zaposlene po zaprtju premogovnika. Sindikat zahteva zaposlitve, ki bodo zagotavljale primerljiv standard, pojavlja se tudi vprašanje rent, ki jih mora premogovnik nekaterim plačevati do smrti.
Vsi tako čakajo na oba zakona. Marko Maver z ministrstva za naravne vire in prostor je dejal, da se morajo posuti s pepelom in da je bil morda šestmesečni rok preveč ambiciozen. Dodal je, da je bil osnutek zakona sicer že pripravljen, a da so delovno skupino razširili še na ministrstva za finance, za kohezijo in za delo, z njimi bodo imeli sestanek prihodnji teden. Kadrovsko-izobraževalni del se je namreč izkazal za najzahtevnejšega.
»Res nekoliko zamujamo, a smo se strinjali, da ne smemo hiteti, saj je bolj smotrno, da smo čim bolj usklajeni. V prvem četrtletju leta 2024 bomo pripravili osnutek zakona,« je napovedal Maver. Da je ključen dober zakon, ki bo reševal prav vse težave, se strinja tudi Rošer: »Sicer bo zakon škodljiv.«
