Tiskane izdaje
Ljubljana – Glavni razlog za menjavo čelad v Slovenski vojski (stare Veplasove so iz leta 2002) je bila njihova balistična zaščita. Medtem ko stara (slovenska) čelada ni imela certificiranega standarda za balistično zaščito, ki varuje vojaka pred izstrelki lahkega pehotnega orožja, naj bi nova (britanska) čelada vojake ščitila celo do kalibra 44 magnum.
Prav zato je sila nerodno, da se na novih čeladah pojavljajo »nedoslednosti« pri balistični zaščiti. Ko je obrambni minister Roman Jakič lani odgovarjal na številne očitke o (ne)primernosti za finančne razmere obrambnega sistema pregrešno dragega nakupa (za 6000 čelad 980.880 evrov), je večkrat ponovil: »Ne kupujemo nobene večje opreme, denimo tankov ali helikopterjev, temveč nas skrbi le za varnost vojakov. Čelada sodi med vojakova osnovna zaščitna sredstva.«
Vodstvo velenjskega proizvajalca čelad Veplas nas je že lani opozorilo, da je za 163 evrov, kolikor v bruto znesku stane čelada na razpisu izbranega ponudnika, težko narediti vojaško pokrivalo iz materialov, ki sledijo tovrstnim evropskim standardom: »Mi smo tehnično gledano ponudili najboljši balistični material (kevlar proizvajalca DuPoint) in najboljšo mogočo notranjo opremo (blazinice proizvajalca Skydex). Čelada iz takšnih materialov, izdelana v Evropski uniji, bi bila le težko cenejša od naše ponudbe: 185,44 evra za kos oziroma 1.113.000 evrov za celotno naročilo.«
Pomisleki
Ob ugotovljenih »nekaj nedoslednostih«, zaradi katerih zahteva ministrstvo za obrambo pri proizvajalcu čelad United Shield International dodatne teste balistične zaščite, se poraja vprašanje, ali je britanski izdelovalec čelad te res naredil v Evropi in skladno z evropskimi standardi ali pa so jih izdelali kje drugje, denimo v Indiji. Dobro se je tudi vprašati, ali so dobavljene čelade res nove. Na ministrstvu take očitke zavračajo: »Pri nadzoru kakovosti tega nismo ugotovili. Dobavitelj oziroma proizvajalec je ob prevzemu priložil certifikat o kontroli kakovosti in v tem dokumentu je jasno zapisano, da so dobavljene čelade proizvedene leta 2013.«
Na ministrstvu tudi zatrjujejo, da je bila izbrana čelada v 90 odstotkih narejena v Evropi, deset odstotkov izbranega izdelka – blazinice in trakovi za pripenjanje – pa je ameriškega porekla, za kar je Bene commerce predložil vse zahtevane certifikate.
Drugačna dinamika dobave
So nas pa na ministrstvu za obrambo seznanili, da so nekoliko spremenili dinamiko dobavljanja čelad. Sprva je bilo pogodbeno določeno, da jih bodo nabavili dva tisoč na leto (od 2013 do 2015), »na predlog Slovenske vojske pa je bila oktobra 2013 dinamika nabav nekoliko spremenjena«.
Na ministrstvu so se namreč z dobaviteljem dogovorili, da v letih 2013 in 2014 dobavi po 2446 čelad in nato leto pozneje še preostanek, torej 1108 čelad.
