Tiskane izdaje
Gre za deregulacijo poklicev. Ministrstvo za gospodarstvo jo je, sklicujoč se na trende v EU, zastavilo že s spremembo zakona o trgovini pred sedmimi leti. Tedaj je parlament kljub pomislekom, da bo to znižalo kakovost storitve in razvrednotilo trgovsko delo, sprejel ureditev, po kateri za poklica prodajalec in trgovski poslovodja ni bilo več treba imeti trgovske izobrazbe, ampak zgolj 4. oziroma 5. stopnjo katere koli smeri. Predlani je pred poslance prišel predlog za dokončno deregulacijo, ki odpravlja zahtevano minimalno stopnjo izobrazbe za tipična delovna mesta in odpravlja zahtevo po pravilniku o minimalnih izobrazbenih pogojih za to dejavnost. Niso ga sprejeli, zdaj pa vlada poskuša znova.
Predlog podpira Trgovinska zbornica Slovenije (TZS). Njena direktorica Mija Lapornik: »Izobrazbeni pogoji za trgovinsko dejavnost niso predpisani v nobeni državi članici EU. To pomeni, da ne vplivajo na kakovost storitev v trgovini. Slovenska trgovina je izpostavljena močni konkurenci, zato je raven kakovosti storitev za potrošnika primerljiva s storitvami, ki jih ponuja evropska trgovina.« Odprava te administrativne ovire bi omogočila napredovanje zaposlenih v trgovini, ne da bi morali kljub svojim dolgoletnim delovnim izkušnjam in strokovnim znanjem pridobiti še dodatno stopnjo izobrazbe. To bi številnim brezposelnim, ki imajo pridobljena znanja, omogočilo odpreti svojo prodajalno, morda družinsko podjetje, tudi v odročnih krajih.
V opoziciji sindikati in mali trgovci
Na nasprotnem bregu stojijo sindikati. Na skupni tiskovni konferenci so izlili žolč na predlagatelje novele zakona o trgovini in zahtevali umik. Dušan Semolič, ZSSS, meni, da gre predvsem za nov poskus dodatno znižati stroške dela, da bi trgovci lahko povečali dobičke. Trgovski poklic bi razvrednotili, ustvarili bi brutalne pogoje za zaposlovanje ljudi s čim nižjo izobrazbo, ki so najbolj v strahu za ohranitev dela in plače. Vesna Stojanović iz Sindikata delavcev v trgovini pri ZSSS je opozorila tudi na posledice za izobraževalni sistem: ukinitev izobrazbenih pogojev bi sprožila pritisk na zapiranje trgovskih šol.
Peter Majcen iz Konfederacije sindikatov 90 se je začudil, češ, ali je na trgu delavne sile zmanjkalo kadra s 4. ali 5. stopnjo izobrazbe, da trgovski lobi forsira take zakonodajne spremembe. Po njegovem gre za pritisk velikih trgovcev, da bi preprečili izobraževanje najrevnejših in da bi mlade pri 15 letih poslali za trgovske pulte in s tem pridobili neuko, poslušno populacijo, ki bo lahek plen velikega kapitala in njegovih interesov.
Branimir Štrukelj iz Sindikata vzgoje in izobraževanja je navrgel, da Slovenija z nizom gest za pocenitev delovne sile kaže svojo periferno mentaliteto, ki nas potiska na rob. Poklic s predlagano spremembo dobiva slabšalen prizvok: »če se ne boš učil, boš šel za trgovca«, dokvalifikacije ne bodo možne. Štrukelj se strinja, da prihaja pritisk od velikih trgovcev, med katerimi je posebej omenil Lidl in Spar. Dodaja, da v njunih domačih okoljih, Avstriji, pa tudi v Nemčiji, Švici in celo Italiji, nasprotno, podpirajo dualni sistem izobraževanja. Slovenci brez trgovske izobrazbe ne bodo mogli na delo k sosedom, »a prepričan sem, da tudi v londonski Harrods ne bodo šli«. Da bo novost spodbudila odpiranje malih trgovin, kot napoveduje trgovska zbornica, da bo torej človek z minimalno plačo, z osnovno šolo, odpiral trgovine, pa je po Štruklju cinizem prve vrste.
Štefka Bezgovšek iz Sindikata delavcev trgovine pri KS 90 sklepa, da slovenska vlada slepo sledi navodilom bruseljskih uradnikov in si zatiska oči pred dejanskim stanjem doma. Marsikaj bi se lahko naučili že iz deregulacije gostinskih poklicev, ki je poslabšala raven storitev in povzročila vrsto težav, tudi v izobraževalnem sistemu.
Enako je tudi stališče malih trgovcev, organiziranih v trgovski sekciji pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Menijo, da je bila delna deregulacija povsem dovolj, z ohranjeno minimalno stopnjo izobrazbe je zagotovila določeno kakovost trgovinskih storitev, hkrati pa tudi ustrezno varnost za zaposlene ter za uporabnike storitev
Za plačo poskrbeli v kolektivni pogodbi
Preden bo vlada odločala o noveli zakona o trgovini, bo o vsebini predlaganih sprememb na zahtevo sindikatov razpravljal tudi Ekonomsko-socialni svet. Tako vsaj pričakuje Dušan Semolič. Brez sindikatov, ki zastopajo okoli 300.000 zaposlenih, naj sprememba zakonodaje ne bi bila sprejeta.
V trgovinski zbornici pa zavračajo pomisleke v zvezi z razvrednotenjem trgovskega dela. Poudarjajo, da zakonski predlog ni bil pripravljen na pamet, da je bilo načelno soglasje s socialnimi partnerji v zvezi deregulacijo poklicev v trgovini pravzaprav že doseženo. O tem so široko razpravljali v okviru pogajanj za novo kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine, ki so jo socialni partnerji sklenili marca lani. Dogovorili so se, da mora biti prodajalec, ne glede na izobrazbo, razvrščen najmanj v IV. tarifni razred, trgovski poslovodja pa najmanj v V. tarifni razred. Ta obveznost velja za vse, tudi za manjše delodajalce. Na strani sindikatov so se pogajali: oba trgovska sindikata pri ZSSS in KS 90 ter Svet gorenjskih sindikatov, na strani delodajalcev pa TZS, Združenje delodajalcev Slovenije in GZS.
