Novela insolvenčnega zakona je poslance v glavnem prepričala

 Ljubljana – DZ je opravil drugo obravnavo predloga novele insolvenčnega zakona, s katero se precej obsežno posega v institut osebnega stečaja. Ta se namreč v zadnjem času vse bolj odmika od svojega cilja – dati poštenim in resnim dolžnikom drugo možnost, je pojasnil pravosodni minister Goran Klemenčič. Poslanci predlog večinoma podpirajo.

S predlagano novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se institut osebnega stečaja spreminja v dveh elementih: omejuje možnosti zlorab odpusta obveznosti ter dopušča skrajšanje preizkusnega obdobja za najbolj socialno ogrožene kategorije dolžnikov, je pojasnil Klemenčič.

V ta namen predlog novele podaljšuje roke za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti, kot tudi obdobje za izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Hkrati se širi nabor pravnih poslov in dejanj, ki jih je mogoče izpodbijati v tem daljšem, po novem petletnem obdobju, vključuje tudi posle stečajnega dolžnika s povezanimi pravnimi in fizičnimi osebami. S tem želi novela končati prakso, po kateri so stečajni dolžniki svoje premoženje pred stečajem prenesli na družinske člane ali povezane osebe.

Drugi sklop predlaganih sprememb se nanaša na prestrukturiranje manjših družb. Zaradi učinkovitejšega varstva upnikov vlada predlaga, da postopek poenostavljene prisilne poravnave velja le še za mikro družbe, ne pa več tudi za majhne družbe. Meni namreč, da si majhne družbe lahko privoščijo klasično prisilno poravnavo.

V skoraj vseh poslanskih skupinah so predlog novele zakona načeloma podprli, izrecno mu nasprotujejo le nepovezani poslanci. Bojan Dobovšek je opozoril, da je mogoče zlorabe instituta osebnega stečaja preprečevati že zdaj, a problem je, da institucije v Sloveniji ne sodelujejo med seboj. Glede sprememb pri postopkih prisilne poravnave pa je ugotovil, da bodo postopki po novem daljši in dražji.

V SDS so do predloga precej kritični. »Dejstvo je, da se bo lastnikom in upravi družbe dolžnice še vedno omogočalo po več mesecev in celo let, da prikrivajo insolventnost družbe in jo na ta način še bolj izčrpavajo,« je dejala Anja Bah Žibert. Med problematičnimi predlogi je izpostavila tudi določbo, da bodo terjatve države absolutno privilegirane v odnosu do vseh ostalih upnikov.

V ZL bodo predlog vlade podprli, če bo sprejeto njihovo dopolnilo, da se v okvir prednostnih terjatev vštejejo vse neizplačane plače, odpravnine in prispevki delavcem, je povedal Luka Mesec. Zdaj za prednostne veljajo neizplačane plače za zadnje tri mesece pred uvedbo stečaja. K temu členu so dopolnilo vložili tudi poslanci SMC, in sicer naj bi za prednostne terjatve veljale neizplačane plače za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka. O teh dveh in vseh ostalih dopolnilih bo DZ odločal v torek.

Jasna Murgel (SMC) je izrazila prepričanje, da bodo predlagane spremembe pripomogle k temu, da se bo institut osebnega stečaja v bodoče manj zlorabljal in bo dosegel svoj namen, to je odpust obveznosti tistim dolžnikom, ki tega dejansko in zares brez zlorabljanja ne zmorejo. Podobno je dejal Uroš Prikl (DeSUS), ki si želi, da bi se tovrstne zlorabe povsem izkoreninilo.

Predlog podpirajo tudi v NSi, vendar je poslanka te stranke Iva Dimic hkrati opozorila na vprašanje kreditiranja malih in srednjih podjetij, ki je še vedno nezadostno. Z ugodnim kreditiranjem bi namreč prispevali tudi k zmanjšanju števila insolvenčnih postopkov, je prepričana.