Tiskane izdaje
Jožef Ivan Ocvirk, pobudnik referenduma proti uveljavitvi zakona o zdravstveni dejavnosti, včeraj ni vedel, koliko od potrebnih 40.000 podpisov je že zbral, saj mu vse upravne enote tega ne sporočajo, čeprav bi morale. Časa ima do 6. novembra. Ali se bo v zbiranje vključila tudi zdravniška zbornica, bo znano v četrtek.
Sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti (Zzdej) se nanaša na okoli 2000 oseb javnega in zasebnega prava: bolnišnice, zdravstvene domove, 1378 koncesionarjev, okoli 300 povsem zasebnih ordinacij, 14 zdravilišč, 96 domov upokojencev in 37 socialnovarstvenih zavodov, v katerih išče zdravstvene storitve dva milijona prebivalcev.
Vsi našteti bodo morali na novo pridobiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti, saj uvaja zakon odgovornega nosilca, ki ga doslej ni bilo, prav tako pa bo treba na novo urediti koncesijska razmerja. Gre za velikanski administrativni zalogaj, s katerim se bo moralo spoprijeti ministrstvo za zdravje. Bistveno tveganje, ki ga prinaša sprejeti zakon za bolnike, pa je dodatno podaljšanje čakalnih vrst. Zakaj?
Omejitev dela in kazen do 5000 evrov za zdravnike
Zakon predpisuje, da lahko zdravnik, ki je zaposlen v javnem zavodu za polni delovni čas, dela drugje − bodisi pri drugih izvajalcih bodisi v lastni zasebni ambulanti − le osem ur na teden. V to je že všteta dopolnilna zaposlitev drugje; če je zdravnik, na primer, dopolnilno zaposlen kot profesor na medicinski fakulteti, lahko dela v drugi ambulanti manj. Za prekršek − če bo, denimo, zdravil bolnike devet ur namesto osem −, bo moral zdravnik plačati od 300 do 5000 evrov globe.
V prvem hipu bi pomislili, da zakonodajalec ščiti bolnike pred utrujenimi zdravniki. Toda to ne drži, saj bo osemurna omejitev dela uveljavljena takoj le za delo pri zasebnih delodajalcih, za delo v drugih javnih zavodih pa šele leta 2021.
Soglasje in kazen do 50.000 evrov za delodajalca
Novela Zzdej določa, da mora zdravnik, zaposlen v javnem zavodu, ki želi delati pri drugem delodajalcu, pridobiti za to delo soglasje matičnega delodajalca. Tega ne more dobiti, če bo zaradi njegovega dela drugje povzročena škoda javnemu zavodu ali če ima javni zavod potrebo po njegovem dodatnem ali dopolnilnem delu v obliki nadur ali podjemnih pogodb. Prav tako ne more dobiti soglasja, če bi mu to onemogočilo predpisani dnevni in tedenski počitek ter letni dopust. Zdravnik je ob naštetih pogojih torej ujet v javnem zdravstvenem zavodu.
Za delodajalca, pri katerem bi zdravnik zdravil bolnike brez soglasja direktorja matične delovne organizacije, so predvidene drakonske globe: od 3000 do 50.000 evrov za pravno osebo, od tisoč do 15.000 evrov za zasebnega zdravnika in dodatno globo od 300 do 5000 evrov za odgovorno osebo. Tolikšne kazni so predvidene tudi za druge prekrške, na primer za nepravilno vodenje zdravstvene dokumentacije.
Visoke globe bodo prizadele tudi javne zavode, od katerih mnogi brez čezmernega dela zdravnikov sploh ne morejo delovati. Kako bodo ravnali zdravniki – ali bodo več delali v javnih zavodih ali pa bodo tam dali odpoved –, je nemogoče predvideti. Vsekakor jih bodo visoke kazni prisilile, da se bodo zakona držali in zdravili manj bolnikov. Tako se bodo čakalne vrste še podaljšale.
Ljubljanski Barsos in mariborska Fontana
»Problem zakona je, da ne bi smel poseči v veljavne pogodbe. Z uveljavitvijo zakona bodo namreč koncesije prenehale veljati. Prvi, ki bo sprožil na tej točki ustavno presojo, bo dobil,« je dejal Simon Vrhunec, nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana, zdaj direktor zasebnega podjetje Barsos v Ljubljani, ki ima štiri koncesije in vrsto zdravnikov, zaposlenih v KC ali upokojenih, ki delajo v Barsosu pogodbeno.
»Omejitev dela zunaj matičnih delodajalcev na osem ur velja že zdaj. To je že zdaj moteče, a ni takšnih kazni. Razumem, da ima prednost javno zdravstvo, a ob dejstvu, da ima Slovenija najmanj zdravnikov v EU, je vprašanje, ali si lahko privošči takšne omejitve dela. Hvala bogu, da delajo zdravniki več, kot je predpisano, saj jih ljudje potrebujejo,« je dejal Vrhunec.
»Slovenci smo destruktivno naravnani, vsi bi samo kaznovali in preganjali. Napajajo se z negativno energijo in vsak je vesel, če nekomu drugemu kaj crkne,« pa je komentiral razloge za sprejetje zakona Tomislav Vezjak, direktor mariborske Fontane, v kateri dela kakih 50 zdravnikov iz UKC Maribor in upokojenih, ki pregledajo 40.000 bolnikov na leto. Z mariborsko bolnišnico tudi formalno dobro sodelujejo, pravi, in takšno sodelovanje med javnim in zasebnim bi bilo treba spodbujati, ne pa prepovedovati.
Ustavna spornost zakona
Peter Renčel, pravnik zdravniške zbornice, opozarja, da je zakon v več členih v nasprotju z ustavo. Ustava v 49. členu zagotavlja svobodo dela, določa, da lahko vsakdo svobodno izbira zaposlitev, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto in da je prisilno delo prepovedano, pojasnjuje Renčel, ki meni, da je zakon ustavno sporen še na drugih točkah: omejuje svobodno gospodarsko pobudo, kar zagotavlja 74. člen ustave, krši osnovno načelo pravne države (2. člen ustave), saj določanje pogojev za opravljanje dejavnosti prepušča podzakonskim aktom, je nedopustno retroaktiven glede koncesij (155. člen ustave) in posega v zakonito ustvarjene presežke prihodkov nad odhodki (33. člen ustave).
Kako ocenjuje zakon pravna stroka? Zakonodajno-pravna služba državnega zbora se ni strinjala z njim, profesor dr. Rajko Pirnat, ki ga je angažirala zdravniška zbornica, ima ravno tako vrsto pripomb. Na odgovore ustavnega pravnika Mira Cerarja, zdaj premiera, še čakamo.
Referendum pred vrati
Čeprav v tem hipu zbiranje podpisov še ni v polnem teku, Jožef Ivan Ocvirk, na srcu operirani bolnik in pobudnik referenduma, ne dvomi o tem, da jih bo do 6. novembra zbral 40.000. Podpise za referendum namerava zbirati tudi v bolnišnicah, domovih upokojencev, zaporih in ustanovah za invalide, kot omogoča zakon, pa tudi v ambulantah, če bodo zdravniki s tem soglašali.
