Tiskane izdaje
Vlada naj bi besedilo zakona obravnavala že konec aprila. Ker ni bil medresorsko usklajen, pa ga je še dopolnjevala, predvsem pa razčiščevala med argumenti za in proti v številnih interesnih skupinah. Stari zakon sicer velja in se uporablja, a ne za svoj poglavitni namen, kot osnova za obdavčitev. Po starem časovnem načrtu je bil zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin naloga za leto 2017, sledilo naj bi novo vrednotenje. Prihodnje leto naj bi pripravili zakon o davku na nepremičnine in ga prvič odmerili že za leto 2019.
Problematični NUSZ
Strokovnjaki za nepremičnine, ki so člani projektnega sveta za pripravo nove obdavčitve nepremičnin, so že pred časom opozorili premiera Mira Cerarja in finančno ministrico Vraničar Ermanovo, da se čas za dosego zastavljenega cilja – uvedbe novega davka na nepremičnine z letom 2019 – izteka. Naj se vlada odloči, ali bo pospešeno nadaljevala projekt in ulovila roke (zdaj se je izkazalo, da tega scenarija ne bo), ali bo prekinila delo na tem področju do konca mandata in ga nadaljevala po volitvah. Če namreč potrebna nova zakonodaja ne bo pripravljena do konca letošnjega leta, bo sedanji sistem veljal še naslednjih nekaj let.
Takšnih načrtov zdaj ni več mogoče doseči, saj je usklajevanje zakona trajalo predolgo, in čeprav je tehnično in pravno usklajen, se poraja vprašanje, ali je čas za obravnavo sploh še primeren oziroma ali je koalicija še dovolj motivirana, da odpira to pandorino skrinjico pred koncem mandata. Danes še ni jasno, ali bo zakon vlada uvrstila na četrtkovo sejo ali ga bo pustila za prihodnji četrtek. Dejstvo je, da je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman zagreta za ta prvi korak do nove obdavčitve nepremičnin in da je tudi premier Miro Cerar poudaril potrebo, da se odpravi ustavno neskladje in da strokovno predlog zakona »stoji«.
Najprej naliti čistega vina
Z novim zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin je treba dograditi sam sistem vrednotenja in spodbuditi institucije in lastnike, da bodo prečistili nepremičninske evidence. Šele ko bo jasno, s kakšnimi nepremičninami in kakšno vrednostjo razpolagamo, bo lahko ministrstvo oblikovalo novo davčno zakonodajo. Dotlej bo za obdavčitev v uporabi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki zlasti gospodarskim subjektov v številnih občinah povzroča velikanske težave in je tarča številnih ustavnih sporov. Ustavno sodišče je večinoma razsodilo v prid pritožnikov.
V projektni skupini, ki je pripravljala novo zakonodajo s tega področja, so predlagali, da bi do novega davka na nepremičnine popravili sistem NUSZ, a so naleteli na gluha ušesa. Po eni strani se je to izkazalo za pretežko nalogo, po drugi pa bi nemara razvodenel interes za postavitev novega davka na nepremičnine. Pravzaprav bi morali tudi pri prenovi sistema NUSZ že odgovoriti tudi na najbolj žgoča vprašanja, denimo, kdo je zavezanec, kdo pa izjema, kakšne so olajšave, kakšna je prerazdelitev bremena. Seveda pa bi bil potem prehod na novi davek na nepremičnine lažji.
Izhodišča za davek še veljajo
Spomnimo še na sprejeta vladna izhodišča za novi neporemičninski davek, kadar koli že bo. To je okvir, ki bo zavezoval tudi prihonjo vlado (če se bo tega davka lotila). Med drugim predvideva: temelj za davčno osnovo bo ocenjena vrednost nepremičnine, ugotovljena z množičnim vrednotenjem; davčna osnova bo široka z malo (mednarodno primerljivimi) izjemami; vsota pobranega davka ne bo bistveno različna od vsote sedanjih nepremičninskih davščin; v zakonu bodo davčne stopnje bodo v razponu, točne vrednosti pa bodo določile občine; davek bo v celoti prihodek občin; stanovanjske nepremičnine bodo obdavčene po enotni davčni stopnji; ne bo več neutemeljenih razlik pri davčnih stopnjah za poslovne subjekte; davčni zavezanec bo oseba, ki v največji meri razpolaga z ekonomskim potencialom nepremičnine.
