O Bavčarjevi prošnji bo sodišče začelo odločati prihodnji teden

Izjave predsednika in podpredsednice sodišča v medijih legitimne, a je pomemben videz nepristranskosti.

Objavljeno
22. avgust 2017 14.52
Posodobljeno
22. avgust 2017 14.52
uho/Igor Bavcar
Iva Ropac
Iva Ropac

Ljubljana - Potem ko je vrhovno sodišče ugodilo pritožbi Igorja Bavčarja in iz odločanja o njegovi prošnji za odlog začetka prestajanja petletne zaporne kazni zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza izločilo predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika in podpredsednico Sonjo Ilovar Gradišar, bo o Bavčarjevi prošnji odločal nov sodnik.

Okrožno sodišče je včeraj na svoji spletni strani objavilo nov oziroma dopolnjen letni razpored dela sodnikov. Ta začne veljati peti delovni dan po objavi, kar pomeni, da bo v začetku prihodnjega tedna Bavčarjevo prošnjo v odločanje vzel novi sodnik - po dopolnjenem razporedu je to vodja kazenskega oddelka sodišča Boris Gabrijel Hrovat oziroma vodja specializiranega oddelka Srečko Škerbec. Hrovat bo imel osem dni časa, da odloči o prošnji, nato se bo Bavčar, če se z njegovo odločitvijo ne bo strinjal, lahko pritožil.

Kot je znano, bi se moral Bavčar v zaporu na Dobu zglasiti 20. julija, a je njegov zagovornik Janez Koščak iz Odvetniške družbe Čeferin tik pred sodnimi počitnicami vložil prošnjo za odlog začetka prestajanja kazni iz zdravstvenih razlogov in hkrati s tem zahtevo za izločitev predsednika in podpredsednice okrožnega sodišča, ker da obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njuni nepristranskosti. Sporni se mu zdijo predvsem njuni nastopi v medijih pred tremi leti v času odločanja o njegovi takratni prošnji za odlog kazni (Bavčar, kot je znano, zaporne kazni s prvega sojenja ni nastopil iz zdravstvenih razlogov).

Objektivni vidik nepristranskosti

Predsednik ljubljanskega višjega sodišča Anton Panjan je Bavčarjevo zahtevo za izločitev zavrnil, zato se je Bavčar pritožil na vrhovno sodišče in s pritožbo uspel, predsednik vrhovnega sodišča Damjan Florjančič pa je odpravil Panjanovo odločitev. Florjančič se strinja s Panjanom, da nastopi obeh sodnikov v medijih oziroma njuno javno podajanje stališč do aktualnih predpisov in zavzemanje za njihove spremembe sodijo v izvrševanje vodstvene funkcije sodišča in da sta se tudi v konkretnem primeru sodnika skladno s svojima funkcijama povsem legitimno v javnosti opredeljevala do področne zakonodaje (ta je bila nato spremenjena).

Čeprav pri nobenem od njiju ni subjektivnega kriterija, ki bi kazal na njuno pristranskost, iz njunih izjav ne izhaja subjektivno odklonilen odnos do Bavčarja, prav tako se nobeden od njiju ni opredeljeval do vsebine odločitev oziroma do vsebinske utemeljenosti Bavčarjevih prošenj glede odloga kazni v prvem postopku, je za Florjančiča problematičen objektivni vidik nepristranskosti. »Nepristranskost sodnikov je treba ocenjevati ne le po njenih učinkih, temveč tudi po zunanjem izrazu, namreč kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in tudi, kako se razume v očeh javnosti.« Tako ni dovolj, da sodišče v postopku ravna in odloča nepristransko, temveč mora biti sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.

Pogačnik v televizijski oddaji in Ilovar Gradišarjeva na tiskovni konferenci sta namreč v okviru svojih vodstvenih funkcij na zahtevo medijev pojasnjevala okoliščine v zvezi s postopkom izvršitve prejšnje kazni in bila pri tem kritična do takrat veljavne zakonodaje. In čeprav nobena od njunih izjav ni bila uperjena v vsebinsko utemeljenost takratnih Bavčarjevih prošenj, se Florjančič strinja z Bavčarjem, da je te izjave nemogoče obravnavati zunaj časovnega in vsebinskega konteksta. Četudi so bile namenjene le kritiki zakonodaje, ki je obsojencu dopuščala neomejeno vlaganje prošenj za odložitev prestajanja kazni, »so bile dane v okoliščinah, v katerih bi jih laična javnost lahko razumela kot kritiko ravnanja samega obsojenca«, kar pa je po Florjančičevem mnenju okoliščina, »ki že lahko zaneti dvom o objektivni nepristranskosti«, če bi kateri od obeh sodnikov v nadaljevanju odločal o (novi) Bavčarjevi prošnji za odlog odhoda za zapahe.