Tiskane izdaje
Lendava - Na podlagi poročanja medijev o neznosnem smradu iz Ecosove bioplinarne in počasnem reagiranju države so se v uradu varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer odločili, da se bodo tega problema lotili na lastno pobudo. Varuhinja s svojo ekipo se je včeraj v lendavi pogovarjala z županom Antonom Balažkom in predstavnikom petišovske civilne iniciative Gezo Gömböšijem ter stališče do ravnanja države v tem primeru napovedala v najkrajšem možnem času.
"Za začetek postopka smo se na lastno pobudo odločili zato, ker v zadnjem času v Sloveniji zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki vse prepogosto gori in smrdi," je včeraj dejala Nussdorferjeva, ki je od župana in predstavnika civilne iniciative dobila vse potrebne podatke, na podlagi katerih bo ugotavljala ustreznost, hitrost in učinkovitost ukrepanja državnih organov, ki bi morali varovati pravice državljanov. Stališče varuha bodo vuradu oblikovali na podlagi odgovorov države. "Povedali bomo, kje so meje dopustnega - kapital sicer potrebujemo, a ta mora biti čist in spoštovati mora pravice ljudi do zdravega življenjskega okolja," je dejala.
Župan Anton Balažek je ob tem ponovil stališče občine, da bioplinarna v sedanjem stanju ne more več obratovati in jo je treba zapreti, ker krši predpise in ne upošteva okoljevarstvenega dovoljenja. Tudi zahteva civilne iniciative je, da je treba bioplinarno zapreti, je dejal Geza Gömböši.
Toda po ponedeljkovem obisku okoljske ministrice Irene Majcen je postalo jasno, da inšpekcijska prepoved zbiranja in obdelave vseh vrst odpadkov, ki jo je bioplinarna v pisni obliki dobila prav na dan ministričinega obiska, ne pomeni tudi prenehanja njenega delovanja. Vsaj do konca procesa fermentacije, ki še teče, bo bioplinarna še delovala, potem jo bodo upravljalci morali izprazniti in očistiti ter izpolniti celo vrsto zahtev iz odločbe.
A če te zahteve izpolnijo, bo bioplinarna teoretično lahko znova začela delovati. Kako in pod kakšnimi pogoji, je sicer drugo vprašanje, saj na okoljski inšpekciji zaradi neupoštevanja njihovih odločb, nezakonitega dovažanja in obdelave različnih, tudi prepovedanih odpadkov in zaradi izmikanja z vsemi možnimi pravnimi sredstvi razmišljajo tudi o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja ali vsaj o njegovi temeljiti reviziji. Odvzem dovoljenja, ki določa, katere vrste odpadkov lahko (tudi) uporabljajo za proizvodnjo bioplina bi pomenil, da bi v nadaljevanju proizvodnje v bioplinarni lahko za fermentacijo uporabljali samo rastlinsko silažo, čemur so prvotno bioplinarne tudi bile namenjene. To pa bi v praksi pomenilo isto kot zaprtje bioplinarne, saj podjetja, ki so vpletena v lastništvo in upravljanje lendavske bioplinarne, tega tačas finančno niso sposobne. Rastlinsko silažo bi namreč morali odkupovati od kmetov, medtem ko jim proizvajalci za prevzem in obdelavo odpadkov celo plačajo od 20 do 50 evrov za kubični meter. Lastnica bioplinarne, družba Ecos, ki je v velikih finančnih težavah in nekje med stečajnim postopkom in postopkom prisilne poravnave z 14,6 milijoni evrov dolgoročnih in 2,3 milijona evrov kratkoročnih neporavnanih obveznosti, gotovo ne bi zmogla finančnega bremena nakupa silaže. Podobno je z družbo Ecos Center, ki je od Ecosa prevzela bioplinarno v upravljanje in je prav tako v večinski lasti družine Jožefa Pavlinjeka, saj je že nekaj časa davčni neplačnik in ima bančni račun blokiran že od letošnjega februarja.
