Porazno črpanje evropskih sredstev
Danes so predstavniki ministrstva za zdravje z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom na čelu predstavili stanje investicij v slovenskem zdravstvu s poudarkom na ljubljanskem kliničnem centru. Tam se vse bolj zatika z energetsko prenovo stavbe, podrobneje poročamo v današnjem Delu.
Posnetek tiskovne konference si oglejte spodaj:
Minister Bešič Loredan je dejal, da po dveh mesecih trdega dela začenjajo novo epizodo na ministrstvu s podatkovno znanostjo. »Podatki po dveh mesecih so zdaj kristalno jasni in jih želimo predstaviti v luči tistega, kar se v javnosti razpravlja glede tega, koliko investicij se izvaja in kako se porablja denar, pa tudi v luči dogajanja v UKC Ljubljana. Preveč lažnih informacij je bilo podanih za javnost, zato danes sledi verodostojna informacija.«
Osrednja tema je torej stanje investicij in finančno stanje, da ljudje vedo, koliko denarja je na razpolago, koliko so ga porabili za covid, koliko ga niso porabili za investicije, pa bi ga lahko. »To stvar smo podedovali. Od tod je naša naloga, da jo spremenimo na bolje in ne zamudimo priložnosti, ki jih imamo. V tej fazi je marsikatera zamujena, od te faze dalje pa si prizadevamo, da bi jih bilo čim manj,« je sklenil minister.
Anita Zakšek, vodja finančne službe ministrstva za zdravje, je predstavila pregled izdatkov. Iz tega izhaja, da je od 770 milijonov evrov, kolikor jih ima ministrstvo letos v veljavnem proračunu, malo manj kot pol sredstev namenjenih obvladovanju epidemije covida (glavnina je namenjena plačilu testiranj PCR in HAGT, stroškom cepiv, povračilu izpada opravljanja zdravstvene dejavnosti in povračilom dviga plač zaradi interventne zakonodaje). Malo manj kot tretjina sredstev je namenjenih investicijam v zdravstvu, 15 odstotkov pa usposabljanju in izobraževanju zdravstvenih delavcev.
Glavnino investicij financirajo iz integralnih sredstev proračuna (približno 44 odstotkov), temu sledijo evropska sredstva in pripadajoča slovenska udeležba. Preostali vir sredstev predstavljata sklada za okrevanje in odpornost ter za investicije v zdravstvu, je pojasnila Mojca Presečnik, vodja službe za izvajanje kohezijske politike.
Glede evropskih sredstev so trenutno pri izvajanju projektov, za katere je možno črpati sredstva vse do konca leta 2023. To pa je znotraj finančne perspektive evropska kohezijska politika za obdobje od 2014 do 2020.
Evropa v prvi vrsti namenja finančne ukrepe za deinstitucionalizacijo, s katerimi se omogoča, da ljudje čim več časa bivajo v domačem okolju. Sledi investiranje v energetske prenove stavb, velik projekt je bila nabava medicinske in osebne varovalne opreme, največ sredstev (68 odstotkov) pa namenjajo iz posebnega mehanizma React (EU), ki omogoča investicije v ustanove, ki imajo pomembno vlogo pri obvladovanju epidemije covida.
Aleš Šabeder je predstavil pregled ključnih investicij, sofinanciranih s sredstvi evropske komisije (sklad React), kjer je zagotovljenih 116,5 milijona evrov. Od tega jih je 49,5 milijona namenjenih za energetsko sanacijo UKC Ljubljana, a je ta projekt že časovno proti koncu glede črpanja denarja: »Počrpanih je manj kot odstotek teh sredstev.«
Trenutno smo sicer na štirih odstotkih počrpanih sredstev, kar je zelo slabo stanje, je poudaril Šabeder. »Ne iščemo krivcev, iščemo vzroke, zakaj je počrpanost tako slaba, in poskušamo odpraviti težave, da bomo lahko v tem relativno kratkem času lahko končali večino projektov, sicer jih bo treba dofinancirati iz proračuna.« Minister se strinja, da je njihova naloga, da v določenem času počrpajo največji možni del sredstev. »Vemo, da je stanje v našem zdravstvu, kar se tiče opreme in infrastrukture, slabo, zato bo vsak zamujen milijon evrov škoda za slovenskega bolnika in pacienta. Denar je na razpolago, in če ga ne znamo počrpati, je naša naloga, da to z vsemi močmi spodbudimo, da nam bo to uspelo.«
Naslednji pomemben projekt je obnova objektov URI Soča, kjer so postopki javnega naročanja zaključeni in so na ministrstvu relativno optimistični, da bo projekt izpeljan, čeprav so trenutno še na začetku črpanja denarja. Plan selitve in varne obravnave pacientov je podrobno usklajen s stroko in tudi pripravljen, pripravljen je tudi akcijski načrt, da bo objekta Orhideja in Vrtnica možno obnoviti v letu in pol.
Po velikosti projektov sledita ureditev prostorov negovalne bolnišnice UKC Maribor, ureditev stavbe ZVD v UKC Ljubljana (počrpanih slabih 20 odstotkov sredstev) in ureditev negovalnega oddelka SB Murska Sobota. Pri energetski sanaciji v Novi Gorici se soočajo s tipičnim primerom težav na trgu investicij, in sicer da pridobljene ponudbe na naročilih močno presegajo rezervirana sredstva. V tem primeru je bil ponudnik, ki jih je presegel celo za petkrat.
Javno naročilo za ureditev prostorov negovalne bolnišnice Novo mesto je v teku, tudi dela za ureditev negovalne bolnišnice v Ljubljani že potekajo, oddelek za pljučne bolezni UKC Maribor pa bo v kratkem zaključen, je nanizal Šabeder.
Drugi pomemben vir črpanja sredstev je kohezijski sklad, kjer je po Šabedrovih besedah prav tako časovno omejeno črpanje sredstev. »V njem je zagotovljenih 71 milijonov evrov, trenutno pa je počrpanega manj kot odstotek denarja.«
UKC Ljubljana je počrpal osem odstotkov od zagotovljenih 84 milijonov evrov, UKC Maribor 22 odstotkov od 25 milijonov, SB Celje je počrpala skoraj polovico od 20 milijonov evrov.
Prihaja nova perspektiva evropske kohezijske politike za obdobje od 2021 do 2027 z možnostjo črpanja sredstev do konca leta 2029. Presečnikova je pojasnila, da je država v fazi končnega usklajevanja partnerskega sporazuma med RS in evropsko komisijo. Ta sporazum bo sprejet predvidoma septembra letos. Na ministrstvu za zdravje nameravajo v nov finančni program vključiti mehke vsebine (spodbujanje zdravega načina življenja, dolgotrajna oskrba, demenca ...) in investicije. Še se bo vlagalo v energetske sanacije stavb, za zdaj pa kaže, da bodo lahko črpali sredstva samo v vzhodni kohezijski regiji.
Za ministrstvo za zdravje bo v prihodnji perspektivi namenjenih približno 117 milijonov evrov: pol od tega bodo namenjali za mehke vsebine.
Težave, ki jih zaznavajo
Časovni zamik pri izvajanju investicij nastaja iz več razlogov: ponudniki zaradi podražitev materialov in surovin ponudijo enormno visoke cene, ki presegajo zagotovljena sredstva, občasno primanjkuje materialov in surovin ter delovne sile, kompleksnost izvedbe investicij je oteževal še covid.
Ker se sredstva med posameznimi javnimi zdravstvenimi zavodi precej nesorazmerno razdeljujejo, na uradu za investicije že pripravljajo pravilnik z jasnimi kriteriji in odločevalsko komisijo, ki bo pregledala in ocenila vse prispele potrebe po investicijah. »Pri izvajalcih je potreb in želja bistveno več, kot je sredstev, zato je nujno treba pripraviti jasne kriterije, po katerih se bodo postavljale prioritete za posamezne investicije,« je dejal Šabeder.
V primeru neizvedljivih investicij bi sredstva lahko prestrukturirali k izvedljivim, kot eno od rešitev za nastalo situacijo predlagajo na ministrstvu. »Potrebno je intenzivno sodelovanje z javnimi zdravstvenimi zavodi, vsak projekt tedensko spremljamo in težave sproti rešujemo,« je še povedal Šabeder in dodal, da se bo v segmentu investicij nujno treba kadrovsko okrepiti z različnimi profili in v prihodnjih letih zagotoviti kar precej sredstev.
Glede energetske sanacije UKC Ljubljana, o kateri v Delu pišemo danes, je minister Bešič Loredan povedal, da so imeli prejšnji teden sestanek z vodstvom, na katerem je bila navzoča tudi predsednica sveta Irma Gubanec. Naloga je, da UKC do 15. avgusta pripravi jasen načrt preselitve stavbe po četrtinah, usklajen z vsemi strokovnimi vodji, tudi z njihovimi podpisi. Pri tem se kapaciteta UKC ne sme prav nič zmanjšati, je pojasnil minister. »Ob polnem delovanju bolnišnice morajo pripraviti najprej načrt selitve in to, kako se bodo dela izvajala. Iščemo pot, kako bi v najkrajšem možnem času in znotraj rokov prišli do tega, da bi za 90 milijonov evrov do leta 2025 v celoti prenovili stavbo UKC Ljubljana, ki do zdaj ni bila nič popravljena. Videli bomo, kaj bo vodstvo pripravilo, mi pa to budno spremljamo. Avgusta je tudi seja sveta zavoda.«
UKC Ljubljana ima na voljo največ milijonov, za katere odgovorni želijo, da se tudi počrpajo. Želja ministrstva je tudi, da se noben projekt ne izpelje pod kakršnimkoli sumom korupcije, je poudaril minister: »Tudi tukaj smo sprožili vse potrebne alarme in upamo, da bo zadeva tekla.«
Zagotovil je še, da bodo naredili vse, da bodo bolnišnicam pomagali, da bodo lahko počrpale zagotovljena sredstva in prišle do prepotrebne obnove.
