Ena glavnih točk pogovora je bilo nadaljnje delo skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, kjer je pravosodno ministrstvo upoštevalo nekatere predloge tožilstva. Zdaj zaposleni v skupini bodo po Zalarjevih zagotovilih lahko kljub organizacijskim spremembam nadaljevali svoje delo, pridružilo pa se jim bo še nekaj prepotrebnih kadrov. Število naj bi s šest povečali na enaindvajset. To je še posebej pomembno ob podatku policije, da se je število zadev gospodarskega kriminala v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za 70 odstotkov.
Na dobri dve uri trajajočem prvem Pahorjevem obisku vrhovnega državnega tožilstva so se načeloma dogovorili tudi o ohranitvi tožilskega statusa v sistemu delitve oblasti. Pravna stroka je sicer pri tem vprašanju razdeljena. Nekateri menijo, da organizacijsko spadajo pod izvršno oblast, funkcionalno pa morebiti pod sodno. Borut Pahor pa je glede neodvisnosti tožilstva dejal, da je zanj ključno, da po sedanji ali novi ureditvi državno tožilstvo opravlja svojo nalogo pregona popolnoma neodvisno od kakršnega koli političnega pritiska.
Na vprašanje Dela glede nadaljnjih postopkov nad delom tožilke Branke Zobec Hrastar v zadevi Patria je Brezigarjeva odgovorila, da so strokovni nadzori namenjeni izključno boljšemu delu tožilcev; v preteklosti so bili večkrat odrejeni in o njih praviloma niso obveščali javnosti.
Iz tiskane izdaje Dela