Tiskane izdaje
Ljubljana – Nova aplikacija na spletni strani ministrstva za javno upravo (MJU) omogoča vpogled v prihranke občin. Teh je menda za 37,1 milijona evrov, toda občine vsaj za zdaj niso veliko privarčevale, ker za to sploh ni bilo časa.
Ko je aplikacija prejšnji teden začela delovati (včeraj so že opravljali vzdrževalna dela), je bilo zapisano, da so imele občine lani 37,1 milijona evrov prihranka. To je natančen seštevek ocenjenih prihrankov občin, ko bodo uresničeni vsi ukrepi lanskega in letošnjega leta. Na MJU pišejo, da je vlada do konca leta 2015 uresničila dve tretjini predvidenih ukrepov, preostala tretjina pa je v sklepni fazi. Brskanje po aplikaciji pokaže drugačno sliko.
Kaže, da je predvidenih 31 ukrepov. Dve tretjini, 20 ukrepov, so res sprejeli lani, a so jih kar polovico uveljavili šele decembra, od teh pa jih kar šest ni v celoti uresničenih; imeli bodo samo pogojne učinke, eden je šele pripravljen za posredovanje javnosti, pri enem so podaljšali rok za uveljavitev, ki se je iztekel včeraj.
Namišljeni prihranki
Občine vsaj za zdaj niso veliko privarčevale, ker pravzaprav ni bilo časa. Prav zato zmoti veliko število ocenjenih prihrankov. Samo za lani so bili ocenjeni prihranki v občinah 29,2 milijona evrov, če odštejemo decembrske ukrepe pa 21,6 milijona. Na ministrstvu so glede ocen vrednosti pojasnili, da so jih pripravili na posameznih ministrstvih, da pa gre za »standardno metodo znotraj zakonodajnega procesa, enotne metodologije ni predpisane. Izračun finančnih učinkov posameznega predpisa smo ob pripravi programa ukrepov predstavili tudi predstavnikom združenj občin.« Združenja občin so ocene finančnih učinkov gladko zavrnile.
Ocenjeno, a ne uresničeno
Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar je poudarila, da so večino ukrepov predlagale občine: »Ministrstvo za zdravje se skoraj do konca leta 2015 ni odzvalo na noben poziv in niti letos nekatere pobude za spremembo zakonodaje, kot je pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mrliške pregledne službe, še niso uresničene in se o njih šele pogovarjamo, medtem ko je v enotni zbirki ukrepov to področje zapisano kot delno uresničeno.«
Vidmarjeva je še poudarila, da gre za ocene, in ne za realizirane prihranke: »Zato so rezultati tega projekta z vidika finančnih prihrankov v občinah tako rekoč nični.« Z MJU sporočajo, da so v aplikaciji prihranki delno ugotovljivi že za leto 2015, da pa so zneski določeni na letni ravni: »Odvisni so tudi od tega, ali bo občina izvajala določene aktivnosti ali ne.« Prav to je naslednja težava, ugotavljajo v občinah.
Nekateri ukrepi bodo imeli učinek le na nekatere občine ali pa bodo imeli učinek, če bo na primer občina obnavljala vrtec. Za zmanjšanje sprotnih stroškov bi se morali lotiti sistemskih sprememb, teh predlogov pa je premalo, ugotavlja Vidmarjeva: »Dejstvo je, da se resorna ministrstva resnim sistemskim spremembam še niso posvetila, zato ni vpliva na proračun vsake posamezne občine.«
