Ob projektih šoli zmanjkalo za najemnino

Visoka šola za tehnologijo polimerov: v škripcih zaradi zadolževanja za projekte, pomagala bo občina.

Objavljeno
17. februar 2015 16.25
Visoka šola za tehnologijo polimerov
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Slovenj Gradec – Visoka šola za tehnologijo polimerov, ki se je konec leta 2013 preselila v nove prostore v podjetniškem inkubatorju na Ozarah, zanje za lani ni plačevala, zdaj pa ji bo občina - tako za lani, kot za naprej - odobrila odpis 90 odstotkov najemnine. Dekanica zagotavlja, da se finančne težave ne bodo ponovile, v nasprotnem jim grozi odvzem koncesije.

Mateja Celin
Visoka šola za tehnologijo polimerov je na Mestno občino Slovenj Gradec naslovila prošnjo za odpis 50.600 evrov najemnine, ki so jo za lansko leto dolgovali za najem tisoč kvadratnih metrov prostorov v podjetniškem inkubatorju na Ozarah. Odpis utemeljujejo z zmanjševanjem koncesijskih sredstev, ki jih od države dobijo za izvajanje rednega študija ter izvajanjem sedem projektov, vrednih 770.000 evrov, ki pa so jih morali predfinancirati, za kar so najeli 360.000 evrov posojila, za katerega so lani plačali 20.000 evrov obresti. Če bi v svoje poslovne izkaze vključili še stroške najemnine, bi šola pristala v minusu.

V tem primeru bi jim grozila izguba koncesije. Čeprav gre za zasebno šolo, dekanica Silva Roncelli Vaupot poudarja, da gre za javno dobro, saj je šolo ustanovilo osem ustanoviteljev iz regije: MOSG, gospodarske družbe in RRA Koroška. "Mi šole ne bi ustanovili, če ne bi lokalna skupnost in regija tega hoteli," pravi Roncelli Vaupotova. Petdeset tisoč evrov je po njenih besedah majhna vsota glede na to, koliko so pridobili s projekti. "S projekti smo v zadnjih letih zagotovili za milijon in pol evrov opreme, iz projektov financiramo 32 od 38 visokošolskih učiteljev in si zagotavljamo raziskovalce, saj je raziskovalna dejavnost pogoj za naš obstoj," pojasnjuje dekanica in hkrati priznava, da so kljub temu "morda preoptimistično načrtovali", kar pa nameravajo spremeniti, da se finančna stiska ne bi ponovila.

Tako so že zmanjšali honorarje predavateljem in izpraznili 400 kvadratnih metrov pisarn, saj so združili strokovne službe in jih preselili v manjše prostore. Izpraznjeni prostor vračajo občini. Kot napoveduje Roncelli Vaupotova, se bodo v prihodnje morali še bolj posvetiti čisti tržni dejavnosti, saj tržni prihodki kljub rasti še ne zadostujejo za stroške, ki so jih prej pokrivali iz koncesije. Od 309.000 evrov koncesijskega prihodka jih kar 200.000 porabijo za plačilo dela. "Smo v primežu, do oktobra pričakujemo zaostalo izplačilo za projekte, za katere smo se morali zadolžiti, nato bomo laže zadihali. Tudi projekte bomo v prihodnje načrtovali zmerneje, oprema je večinoma nakupljena, še vedno pa se intenzivno prijavljamo na raziskovalne projekte, ki so nujni. Pripravili smo tudi finančni načrt, po katerem bo zadeva vzdržna."


Občina bo šoli namesto odpisa dolga z aneksom k najemni pogodbi zmanjšala najemnino za 90 odstotkov, kar bo veljalo tudi za nazaj, tako da bo šola občini namesto 50.000 dolgovala le še 5000 evrov. Tudi v prihodnje nameravajo zaračunavati le desetino tržne najemnine, čeprav so prav s plačilom tržne najemnine v občini upravičevali dejstvo, da so v podjetniškem inkubatorju, ki je namenjen drugim dejavnostim, celotno etažo namensko zgradili in prilagodili zahtevam VŠTP. Tretja etaža stavbe inkubatorja je bila tudi izvzeta iz razpisa za najem prostorov, čeprav so med gradnjo, ki je bila izdatno sofinancirana z evropskimi sredstvi, v občini zagotavljali, da bodo za namene, ki ne sodijo v podjetniški inkubator, oddajali le prostore, ki bodo morebiti ostali nezasedeni, in to po tržni najemnini, ne pa po močno znižani ceni, ki velja za inkubirance.

Župan Andrej Čas pravi, da v drugih občinah tovrstne šole občinske prostore uporabljajo brezplačno in da v prihodnje pričakujejo, da bo tudi drugih sedem soustanoviteljev s plačilom tržnih storitev šoli prispevalo sredstva za njeno delovanje.