Ob prvih e-volitvah bomo dobro desetletje za Estonci

Ljubljana – Še pred dvema desetletjema so se estonski načrtovalci e-uprave ozirali po slovenskih primerih dobre prakse, danes pa je že obratno. Estonija je vodilna evropska država na tem področju, s sistemom enkratnega opravljanja vseh formalnosti (once-only) pa je zgled tudi za slovensko javno upravo. Državljanom ponuja 2000 e-storitev, že desetletje pa tudi e-volitve.

»Estonija je bila preveč revna, da bi vztrajala pri starem sistemu, ko je bilo vsako ministrstvo kraljestvo zase, vsi so uporabljali različno programsko in tehnično opremo, informacijski sistemi pa so bili med seboj nepovezani,« je razložil Margus Mägi, koordinator digitalne politike v estonski vladi.

Včeraj so v Ljubljani skupaj z ministrstvom za javno upravo pripravili mednarodni posvet o učinkovitem in preglednem javnem sektorju.

Proces združevanja vseh javnih podatkovnih baz so v Estoniji, ki ima 1,3 milijona prebivalcev, začeli leta 2000 z uvedbo id-kartice, s katero so omogočili digitalne podpise, nato pa postopoma ustvarili kompleksen sistem poti, po kateri podatki državljanov potujejo med različnimi službami (x-road). »Sistem deluje po načelu enkratnega opravljanja vseh formalnosti, kar pomeni, da državljan vsak podatek posreduje le enkrat, nato pa se te informacije za različne potrebe pretakajo znotraj sistema javne uprave,« razlaga Mägi.

Podjetje v 18 minutah

V izmenjavo podatkov so obvezno vključeni vsi državni organi, pristopili so tudi številne javne službe in gospodarski subjekti. Tako je, denimo, mogoče podjetje v Estoniji ustanoviti v 18 minutah, podobno hitro, brez tekanja od vrat do vrat in izpolnjevanja številnih papirnatih obrazcev, pa je mogoče pridobiti tudi vsa druga dovoljenja skupaj z gradbenim.

Ključna za delovanje tega sistema je bila uvedba enotne digitalne osebne izkaznice, ki združuje vse podatke, ki jih državljan posreduje kateri koli javni službi: o šolanju, izobrazbi in zaposlitvi, premoženju, podatki zemljiške knjige ter zdravstvene, socialne in druge informacije ... Zelo pomembno je, da so podatki v vseh teh bazah, ko se združujejo, osveženi in seveda točni.

»Z osebno kartico se je mogoče digitalno podpisati, logirati v vladni digitalni sistem in urejati različne zadeve ali pa se preprosto peljati z mestnim avtobusom,« razlaga Mägi.

Pomembno je, da je državljan ves čas lastnik svojih podatkov, da jih lahko v vsakem trenutku preveri in pridobi nazaj, obenem pa tudi sledi, kdo, kdaj in zakaj je do njih dostopal, zatrjuje predstavnik estonske vlade. Prikrita je lahko le uporaba v kazenskih in davčnih preiskavah. »Eden od pomembnih elementov je bila tudi sodobna zakonodaja skupaj z varovanjem in dostopom do javnih informacij. Tu smo morali dobro pretehtati, kje je pravo razmerje med varovanjem osebnih podatkov in interesom javnosti.« Tudi pri tem so se Estonci zgledovali, tokrat predvsem po Nemčiji.

Čeprav vsi podatki potujejo po običajnih internetnih poteh, naj bi bili znotraj sistema učinkovito zavarovani. To se je pokazalo že leta 2007, ko so hekerji vdrli v sistem, vendar do podatkov, ki so se še naprej nemoteno pretakali, niso prodrli. Sčasoma se je zmanjšalo tudi nezaupanje ljudi, sistem elektronskih poti so začeli uporabljati še v zasebnem sektorju in bančništvu. Tako so javnosti dostopni tudi podatki o podjetjih, denimo kdo so lastniki in s kom vse so povezana. »S tem poskušamo ustvariti učinkovito poslovno klimo, da lahko podjetnik preveri drugo podjetje, s katerim bi želel sodelovati, tudi če je to zunaj državnih meja,« razlaga Mägi. Vendar se na tej točki zadeve pogosto ustavijo, saj imajo države EU na tem področju še zelo različne zakonodaje in prakse, kar bi bilo smiselno čim prej poenotiti, menijo Estonci.

Začetno nezaupanje državljanov, ki je temeljilo zlasti na strahu pred zlorabami in pretiranim nadzorom »velikega brata«, so omajali z obsežno marketinško akcijo, v kateri so enotno elektronsko izkaznico predstavljali kot kartico zaupanja, s katero se je mogoče tudi ceneje peljati z avtobusom. Pripravili so izobraževanje za 100.000 ljudi. »Danes državljani z njo opravijo na desetine milijonov digitalnih podpisov, na leto po elektronski poti potuje od 200 do 300 milijonov najrazličnejših zahtevkov.«

Slovenska kraljestva

In kje je obtičala Slovenija? Izkušnje državljanov kažejo, da so kljub nekaterim izboljšavam postopki pridobivanj dovoljenj še vedno dolgi in zapleteni, baze podatkov, denimo zemljiške knjige ter geodetske in davčne uprave, pa neusklajene, pomanjkljive in slabo povezane. »Vsi se srečujemo s tem, da je javna uprava okorna, počasna, ne odziva se dovolj hitro na potrebe državljanov in spremembe,« priznava minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Kljub temu je prepričan, da se bo Slovenija na tem področju v nekaj letih približala Estoniji. Naša država se že zdaj lahko pohvali s številnimi dobrimi projekti na tem področju, pravi. Lani so imeli na portalu e-uprava več kot milijon obiskov, točko VEM za podjetnike obišče do 20.000 ljudi na dan. Do konca leta naj bi začel delovati tudi projekt E-uprave 2, ki bo sodobnejši in bo omogočal več storitev. Poleg centralizacije informatike pa pripravljajo tudi možnost, da bo posameznik lahko svojo identiteto izkazal z bančno kartico ali osebno izkaznico. To bo ključno tudi za izpeljavo e-volitev. Vendar, pravi Koprivnikar, naslednje parlamentarne volitve leta 2018 pri nas zagotovo še ne bodo e-volitve.