Občine in domači raftarji vsak na svoj breg Soče

Plovne poti ne bo več pregledoval GIZ Dolina Soče, temveč konzorcij Stritih.
Objavljeno
13. marec 2018 09.40
Rafting na Soči 22.julija 2014
Blaž Močnik
Blaž Močnik
Bovec – Nova plovna sezona na reki Soči in pritokih se bo začela v četrtek. Če so ponudniki storitev v Posočju zadovoljni, da njihovih plovil ne bo več treba registrirati, so precej manj zadovoljni v gospodarskem združenju Dolina Soče, ki izgublja primat nad pregledovanjem nevarnosti na reki. Medobčinska uprava je za nadzor plovne poti izbrala pred kratkim ustanovljen konzorcij podjetij.

Včeraj je konzorcij še uradno podpisal pogodbo z medobčinsko upravo. Čeprav se bo sezona začela 15. marca, bodo plovno pot zaradi zamud pri izbiri izvajalca očistili šele do velikonočnih praznikov.

Tri posoške občine so pred kratkim skupni odlok o plovbi prilagodile spremembam zakona o plovbi po celinskih vodah. Pregled plovil, namenjenih komercialni dejavnosti, ostaja obvezen, izvajala pa ga bo Luška kapitanija Koper, a od tam so postopek poenostavili; namesto registracije na upravnih enotah bo treba plovila vpisati v evidenco skrbnika plovnega območja – na Soči je to Medobčinska uprava občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči.

Pomembna sprememba se obeta na področju monitoringa plovne poti, ki ga na Soči uradno izvajajo zadnja tri leta. Doslej je bil pogodbeni partner upravi Gospodarsko interesno združenje raftarjev Dolina Soče, a je konec preteklega tedna medobčinska uprava z javnim naročilom izbrala na novo ustanovljen konzorcij 11 podjetij pod streho družbe Stritih. »Prijavili smo se, ker številna podjetja, ki se ukvarja z dejavnostjo na Soči, niso bila zadovoljna s tem, kako so stvari potekale v prejšnjih letih. Mislimo, da lahko damo boljšo ponudbo za manj denarja,« je prepričan prvi mož konzorcija Jernej Stritih.

Pogodbene obveznosti

Za dveletno pogodbo za vzdrževanje vstopno-izstopnih mest, tedenske preglede plovne poti, odstranjevanje manjših ovir in obveščanje medobčinske uprave o večjih ovirah v vodi pričakujejo 45.000 evrov nadomestila. Urejanje vstopno-izstopnih mest so prepustili skrbniku. Stritih pravi, da imajo v konzorciju slovenskih podjetij, ki pa niso vsa v domači lasti, dovolj usposobljenih za naloge. »Doslej so skrbeli za glavni raftarski odsek, drugje pa ne prav dosti. Pomembno je sprotno obveščanje o nevarnostih v vodi na portalu skrbnika,« je dejal. Tako pa so spletno stran nazadnje posodobili maja lani.

Stritih je dejal, da si bodo prizadevali omogočiti gostom čim boljšo kakovost doživetja na vodi: »To pomeni, da moramo najprej izpolniti pogodbene obveznosti, potem pa sodelovati v debati, kako bi bolje urejali dejavnost na Soči. Ponudniki bi morali ugotoviti, da ni vse v številu gostov in prevozov, temveč da je kakovost storitve pomembnejša.« Prepričan je, da so za podelitev koncesij za dejavnost v Posočju 20 let prepozni, ker da se je namnožilo že preveč podjetij. Da bi se izognili gneči, ki je v poletnih konicah sezone že več let moteča, bi lahko plovbnemu režimu spremenili zakonsko podlago z zakonom o varstvu narave: »Soča je naravni spomenik, zakon pa bi dal podlago za omejevanje obiska.«

»Kokoš z zlatimi jajci«

Združenje Doline Soče je pričakovalo dveletno nadomestilo v višini 135.000 evrov – doslej so prejemali po 60.000 evrov na leto –, toda tudi za celovito urejanje vstopno-izstopnih mest, a uprave oziroma občin očitno ni prepričalo. »Občinam smo že lani z deli na Trnovem želeli pokazati, da smo resni partner za urejanje vstopno-izstopnih mest, kje je bilo v zadnjih 20 letih narejenega malo. Zbran denar se je ponavadi izgubil v občinskih proračunih,« je bil slabe volje predsednik združenja Adis Hrovat. Pomembna razlika v ponudbah je tudi to, da so bili v združenju pripravljeni odstranjevati tudi večje ovire iz vode, za kar je doslej skrbela medobčinska uprava s pomočjo gasilcev in specializiranih podjetij. »Za takšna dela imamo ljudi z licencami, le opremo bi morali nabaviti. Lahko bi se takoj odzvali, medtem ko sredi poletja drugih ljudi ne dobiš,« je zatrdil Hrovat.

Pravi, da so občine na takšen način izgubile soigralca, ki je dejavnost na reki skupaj z njimi razvijal od leta 1991. V raftarskemu združenju je 13 domačih podjetij s približno 50 zaposlenimi in dvema milijonoma evrov prihodkov: »Občinam gre za denar, nam je šlo za razvoj. Varčujejo z denarjem za kokoš, ki nosi zlata jajca.« S prodajo dovolilnic za plovbo na Soči zadnja leta ustvarijo po 160.000 evrov prihodkov (stroškov je več kot polovica), ki si jih razdelijo občine. Te za vstopno-izstopna mesta doslej niso vzorno skrbele.