Občine umirajo na obroke

Dravograd – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je razvojni svet koroške regije pozvalo, naj do 15. decembra iz nabora regijskih projektov izbere tri najpomembnejše. Te bodo v obdobju 2016–2019 sofinancirali iz sredstev evropske kohezijske politike, a med njimi ni najpomembnejšega projekta, to je gradnje tretje razvojne osi.

Na Koroškem morajo namreč upoštevati operativni program, že sprejet na državni ravni, v katerem pa ni niti besedice o tem najpomembnejšem projektu, ki bi na Koroškem omogočil gospodarsko rast in odpiranje novih delovnih mest.

»Ne rečem, da v regiji ne potrebujemo projektov za aktivno in zdravo staranje, a novih delovnih mest ne bodo prinesli,« je ogorčena direktorica območne gospodarske zbornice v Dravogradu Tatjana Kupnik. »Ne le, da ne bo novih delovnih mest! Tudi obstoječih ne bomo obdržali, če ne bo ceste,« je nadaljeval predsedujoči razvojnemu svetu Koroške regije prevaljski župan Matic Tasič.

Odbor za gradnjo tretje razvojne osi bo sicer predlog za umestitev na odsekih Slovenj Gradec–Dravograd in Dravograd–Holmec predvidoma še letos predstavil pristojnemu ministru in predsedniku vlade.

Vošner predlaga upor

Tasič je državo pozval, naj občinam pove, kakšne načrte ima z njimi ali pa bo razvijala samo Ljubljano. »Zaradi zniževanja regijskih investicijskih sredstev in povprečnin na prebivalca slovenske občine umiramo na obroke,« pravi Tasič. Mutski župan Mirko Vošner je predlagal, da bi se državi uprli. Prvič zaradi časovne stiske, v katero jih je pahnila pri pripravi dogovora za razvoj regije, pa tudi zaradi omejitev pri izboru projektov. Direktorica slovenjgraške občinske uprave Vesna Kozlar pa je menila, da ne bi bilo dobro izgubiti še tisto malo denarja, ki je na razpolago, zato morajo pri izbiri prednostnih projektov paziti, da imajo za njih zagotovljena finančna sredstva in dokumentacijo.

Člani regijskega razvojnega sveta so kot prednostne projekte izpostavili naložbo v vodopreskrbo, gradnjo čistilnih naprav, kolesarskih poti in naložbo v širokopasovno omrežje. Za številne ostale regijske projekte bodo poskušali pridobiti sredstva na razpisih, a veliko upanja nimajo. »Na razpisih vedno potegnemo kratko, saj sta strategija in razvoj te države centralizirana. Zakaj država na primer že vnaprej ne pove, koliko vlog bo sprejela in odobrila? Uspešnost meri po tem, kdo hitreje odda vlogo, pri čemer ne štejejo dnevi in ure, pač pa sekunde,« je opozoril Tasič.

Koroška regija je v prejšnji finančni perspektivi realizirala projekte v skupni vrednosti 130 milijonov evrov, v prihodnjih štirih letih pa naj bi jih bilo le za 56 milijonov.