Stroligo: Od zaposlenega pod bivšim direktorjem zahtevan nepooblaščen vpogled
Komisija DZ o sumu političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov je zaslišala prvega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Klaudija Stroliga kot strokovno pričo. Izjavil je, da je bil od zaposlenega pod bivšim direktorjem urada Damjanom Žugljem zahtevan nepooblaščeni vpogled. Stroligo je poudaril pomembnost depolitizacije urada.
Prvi in dolgoletni direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klaudijo Stoligo je na preiskovalni komisiji DZ uvodoma dejal, da je za urad ključno trdno vodstvo. Zdaj že nekdanji direktor urada Damjan Žugelj, ki ga je na to funkcijo imenovala zadnja vlada Janeza Janše leta 2021, je po besedah Stroliga naredil »čistko« med zaposlenimi, saj je zamenjal nekaj ključnih ljudi z dolgoletnimi izkušnjami in kompetencami.
Na ključne položaje imetniki strankarskih izkaznic
»Ko začnete menjavati ključne ljudi, je to znak, da nekaj ni v redu. To je indikator, da je treba stvari upravljati drugače, in kot se je pokazalo zdaj, ne na način, ki je končal v kazenskem postopku,« je poudaril Stroligo.
Izpostavil je, da je bila v času vodenja Žuglja na urad podana anonimna prijava, na podlagi katerih je začel urad intenzivno zbirati podatke. Število anonimnih prijav se je v času Žuglja povečalo za nakajkrat, v obdobju njegovega vodenja urada, torej med leti 1994 in 2006, pa niso obravnavali nobene anonimne prijave, ampak so jih posredovali policiji, je pojasnil.
Po njegovih informacijah »se je od zaposlenih zahtevalo«, da vpogledajo v bančne transakcije brez da bi zaposleni vedeli, za kaj in na podlagi katere pravne podlage. Poudaril je, da ne ve, za katero zadevo je šlo. Mediji so maja lani sicer poročali, da je urad bankam poslal več kot dvesto zahtev za vpogled v številne transakcijske račune.
Depolitizacija urada je ključna
Poudaril je, da je delo z anonimnimi prijavami lahko zelo občutljivo. Treba je namreč presojati na podlagi vsebine, vira in motiva prijave. Ko urad prejme anonimno prijavo, jo najprej pregleda analitik, nato pa v pregled vključi oddelek za sumljive transakcije urada. Navedene osebe nato preverijo v bazah, na podlagi česar lahko opredelijo, ali so bile osebe že obravnavane. »Tega, kar sem prebral v medijih, da je šlo za preverjanje toliko in toliko oseb, noben urad na svetu ne bi delal,« je ocenil Stroligo.
Izpostavil je, da urad nima pooblastila za podajo kazenskih ovadb. Pri vseh zadevah, pri katerih sodeluje z drugimi državnimi organi, mora urad paziti, ali podatki kažejo na sum pranja denarja ali terorizma. Če tega podatki ne izkažejo, lahko urad zahtevek za preiskavo, tudi od policije, zavrne. »Ni vse, kar potrebujejo, naše delo,« je poudaril.
Meni, da bi s spremembo zakonodaje lahko preprečili, da bi kdorkoli s strankarsko izkaznico opravljal naloge v uradu, saj obstaja pri tem konflikt interesov. Gre namreč za organ, ki je eden najmočnejših organov v državi, kar se tiče dostopa do podatkov. »Depolitizacija urada je ključna,« je poudaril.
Predsednik komisije in poslanec Svobode Aleš Rezar je v izjavi za medije po zaslišanju dejal, da lahko pričanje Stroliga jemljejo kot zelo strokovno. »Na podlagi zaslišanja Stroliga je očitno komisija na pravi poti,« je zatrdil Rezar. Zaradi dela komisije bi lahko urad po navedbah poslanca tudi izključili iz izmenjave podatkov z nekaterimi tujimi službami, to pa lahko ogrozi interes Slovenije.
DZ je preiskavo odredil februarja 2023 za obdobje od nastopa zadnje vlade Janeza Janše. Namen preiskave je ugotoviti, ali so se člani njegove vlade in člani vlade premierja Roberta Goloba politično vmešavali v predkazenske in druge postopke in pri tem nedopustno vplivali na delo policije. Ugotavljajo tudi, ali so nosilci javnih funkcij želeli z domnevnim političnim vmešavanjem v postopke preprečiti ali otežiti delo policije.
