Tiskane izdaje
Spodnja Slivna − V organizaciji Društva Heraldica Slovenica so danes pred pomnikom Geometričnega središča Slovenije (Geoss) v Spodnji Slivni slovesno razvili slovensko tribarvnico in odkrili umetniško repliko knežjega kamna iz Gosposvetskega polja.
»V knežjem kamnu in obredu smo Slovenci videli moralno in politično oporo večstoletnemu prizadevanju, da vztrajamo pri svojem jeziku in kulturi, ter da upamo na čase, ko si bomo svobodno izbirali želene vladarje,« je zbrane nagovoril zgodovinar Stane Granda. Ob tej priložnosti je poudaril, da so nam koroški Slovenci pogosto kazali pot v prihodnost, saj je prav dr. Lambert Erlih prvi zahteval neodvisno in samostojno državo Slovenijo.
Etnolog Janez Bogataj pa je povedal, da narodna zastava predstavlja 166-letno dediščino in pomeni temeljno stalnico narodove istovetnosti. »Manj sreče pa smo imeli ob osamosvojitvi z državno zastavo in še bolj z grbom, ki je nastal na hitro in brez strokovnih premislekov,« je prepričan Bogataj.
Letos namreč mineva 600 let odkar so na Gosposvetskem polju, na tradicionalen karantanski način, kot zadnjega ustoličili Ernesta Železnega. To je bil razlog, da so odkrili umetniško repliko knežjega kamna, delo akademskega kiparja Zlatka Rudolfa, tudi pred pomnikom Geoss.
Društvo Heraldica Slovenica že vse od leta 1998 vsako drugo nedeljo v aprilu pripravi razvitje slovenske tribarvnice. Dan slovenske zastave je spomin na 7. april 1848., ko je slovenski domoljub Lovro Toman prvič izobesil slovensko zastavo na Wolfovi 8 v Ljubljani. Izobešenje je bil odgovor na ravnanje nemškega dela narodne straže, ki je izobesil nemško zastavo na ljubljanskem gradu.
Zbrane sta med drugim nagovorila litijski župan Franci Rokavec in predsednik Heraldica Slovenica Jožef Lajevec.
