Tiskane izdaje
Maribor - Odpuščeni občinski sindikalist Goran Rajić pravi, da so na Mestni občini Maribor (MOM) manipulirali s posnetki nadzorne kamere. Ti so bili namreč dokaz v sodnem postopku pred delovnim sodiščem, ki se je na prvi stopnji razpletel v njegovo korist.
Rajić trdi, da je Tina Kavčič, tajnica nekdanjega direktorja mestne uprave Marka Žule, na sodišču krivo pričala. Po njegovih besedah se na posnetku nadzorne kamere vidi, kako je šla mimo njega na hodnik in tam zelo počasi natakala vodo, vmes pa je posnetek prekinjen in Rajičeva prisotnost v Žulini pisarni se je nepojasnjeno podaljšala za 30 sekund. Da je posnetek manipulacija, Rajič sklepa po tem, ker sta policija in sodišče po njegovem vedenju dobili nekoliko drugačni video različici dogajanja na občini.
Žula je Rajića, ki je bil nekaj časa celo svetovalec Andreja Fištravca, a sta prišla navzkriž, odpustil, ker da je konec lanskega poletja vpil na občinsko predstavnico za odnose z javnostjo Tajo Kordigel in ogrožal tudi njega. Trdil je, da se je v pisarni njegove tajnice ustavil le nekaj centimetrov pred njegovim obrazom.
»Že pred enim letom sem dejal, da gre za konstrukt, za nekaj, kar so si izmislili. V postopku se je izkazalo, da ena sama navedba ni točna,« je po dobljeni sodni bitki poudaril Rajić, zdaj že upokojenec. Zanj je nezaslišano, da župan Fištravec ni čutil potrebe, da bi preveril, ali je do kakršnega koli nasilja sploh prišlo.
»Živimo v družbi, kjer smo lahko zgroženi, kaj se dogaja,« je bil oster sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Gregor Cerar. Zmotilo ga je zlasti, ker Rajiću na občini in v postopku pred pritožbeno komisijo niso omogočili pravice do zagovora. Podobnega mnenja je tudi izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič: »Če se je nad kom izvajalo nasilje, se je kvazi pravno nasilje izvajalo nad Goranom Rajićem.«
Občinska plat zgodbe je seveda povsem drugačna. Posnetek, priložen odgovoru na tožbo je isti posnetek, ki ga je občina dobila od varnostne službe, le pretvorjen je v uporabnikom prijaznejši format mp4, so pojasnili. Na sodišču so zatem na željo obeh strank predvajali posnetek v obeh formatih in, trdijo na občini, je na njem videti tožnika, »kako vstopi najprej v eno, nato v drugo pisarno, medtem žuga in močno gestikulira z rokami, jasno pa je razviden trenutek, ko se najprej odpravi iz pisarne direktorjevega tajništva nato pa nenadoma obrne in pospešeno požene nazaj v pisarno. MOM torej ni z ničemer manipulirala, ampak je celo posnetek sama predlagala kot dokazno gradivo v sodni spis.«
Rajić o višini finančnega zadoščenja, ki mu ga je prisodilo delovno sodišče, še ne želi govoriti, jasno je le, da je upravičen do 24.000 evrov odškodnine in razlike med pokojnino in plačo, ki bi jo prejemal od dneva izgube službe do upokojitve. A občina se bo zoper sodbo pritožila, ker da se je sodišče preveč osredotočilo na procesne napake pri izredni odpovedi in ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Poleg tega na MOM, ki je imela doslej za dobrih 700 evrov sodnih stroškov, tudi menijo, da je 24.000 evrov odškodnine po obstoječi sodni praksi previsok znesek.
Rajić je prepričan, da bo zmagal tudi na višjem sodišču, saj po njegovem mnenju takšna lumparija celo v državi, kot je naša, ne more uspeti, posledice pa bo trpel občinski proračun. Če bi bil 15 let mlajši, bi se spustil še v zasebno tožbo zoper ljudi, ki so ga stali službe, a se mu s Fištravcem, Žulo in, kot pravi, to klapo ne ljubi več ukvarjati: »Ni pa to dokončen odgovor.«
