Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija se je z ograjo na meji pridružila okoli 40 državam po svetu, ki so se obdale s »tehničnimi sredstvi«, da bi zmanjšale varnostna tveganja in omejile tokove prebežnikov. Madžarska ni bila prva evropska država, ki se je odločila za ta ukrep, to je bila Španija.
Španija ima na ozemlju Maroka košček ozemlja Mellila, ki ga je že sredi devetdesetih let začela dodatno ograjevati. Po letu 2005, ko je oviro poskušalo preskočiti več tisoč Afričanov, je ozemlje obdala s tremi vrstami ograj.
Med prvimi, ki je ogradila svoje ozemlje, da bi preprečila migracijske tokove, je bila Grčija, ki je na meji s Turčijo postavila nekaj več kot deset kilometrov ograj, a to migracijskega toka ni ustavilo, saj je velika večina beguncev izkoristila pot po morju. Svoje ozemlje proti Turčiji bo zavarovala tudi Bolgarija, ki pospešeno gradi več kot stokilometrsko ograjo. Veliko bolj znana je Madžarska, ki jo je njen premier označil za nepremagljivo. S tri metre visoko žično ograjo so obdali celotno mejo ob hrvaški in srbski meji.
Veliko medijske pozornosti je deležna tudi ograja v pristaniškem mestu Calais v Franciji, kjer je glavna vstopna točka predora v Rokavskem prelivu proti Veliki Britaniji. Za ograditev tega ozemlja je Britanija porabila že več kot deset milijonov evrov.
Ukrajina je po krizi napovedala, da bo na meji z Rusko federacijo postavila več kot 250 kilometrov dolgo ograjo, da bi se zavarovala pred rusko agresijo. Podobno razmišljajo tudi v baltskih državah, ki so v strahu pred »ruskim medvedom« napovedale, da bodo fizično zavarovale svoje meje z Rusijo. Po napovedih naj bi se to zgodilo v letu ali dveh.
Slovenija je po odločitvi v ponedeljek, da bo zavarovala svojo južno mejo, postavila 14 kilometrov ograje. Na 670 kilometrov dolgi meji je predvideno, da bi je postavili okoli 80 kilometrov.
Obramboslovec Klemen Grošelj pravi, da ograje po Evropi in svetu ne rešujejo problemov, ampak le preprečujejo eskalacijo. »So protibolečinsko sredstvo,« pravi Grošelj. Bolj smiselno bi bilo, dodaja, da bi se Evropa enotno, premišljeno in intenzivneje vključila v mednarodne procese, kjer bi določili politike, da bi zadržali begunce v krajih, kjer so trenutno nastanjeni. Po njegovem mnenju je za Sirijo edina realna rešitev določitev varnih območij, na katera bi se lahko vrnili begunci.
Gremo v napačno smer
Direktor direktorata za strateška načrtovanja v Svetu Evrope Matjaž Gruden meni, da so ograje neučinkovite, ker ne rešujejo ničesar, ampak probleme in odgovornost prelagajo na nekoga drugega.
»Evropa kot politični in civilizacijski projekt je bil utemeljen na skupnih vrednotah, solidarnosti med članicami in vse tesnejšem sodelovanju za doseganje skupnih ciljev in interesov ter reševanje skupnih izzivov. Kaj v tem smislu pomeni postavljanje ograj in bodeče žice na njenih mejah, tudi notranjih, si lahko odgovori vsakdo sam. Evropa ima vitalni interes, da zelo hitro najde skupen, učinkovit in human odgovor na sedanji položaj, zaradi beguncev in zaradi same sebe. Za zdaj gremo v napačno smer,« meni Gruden.
Gruden trdi, da je Slovenijo v trenutni položaj potisnila odsotnost kakršnekoli resne soodgovornosti in solidarnosti večine drugih evropskih partneric. »Primeren odgovor bi bil, da vlada svojo odločnost manifestira v odnosu do le-teh, udari po mizi, zahteva takojšnjo uresničitev že sprejetih odločitev, formulira nove, in sama da primer racionalne, učinkovite, odgovorne in humane migracijske politike,« meni Gruden. Zgolj takšna politika ima dovolj avtoritete in moči, da lahko ljudi, ki do pomoči niso upravičeni, vrača v države, od koder so prišli. »To bi bila demonstracija moči in avtoritete. Postavljanje bodeče žice je njeno nasprotje,« še pravi Gruden.
