Ograjena Evropa je zgrešen projekt

Ljubljana – Skupini evropskih držav Bolgariji, Grčiji, Madžarski, Španiji, Veliki Britaniji, Sloveniji se je s postavljanjem žične ograje danes pridružila tudi Avstrija. Ograje na meji proti Ruski federaciji se lotevajo Ukrajina in tudi baltske države.

Po padcu berlinskega zidu je evropska celina stopila v novo obdobje povezovanja in odpiranja meja. Po 11. septembru 2001 z eskalacijo globalnega boja proti terorizmu se je položaj na evropskih mejah drastično spremenil. Na nacionalnih mejah vznika vse več ograj, zato v kratkem lahko pričakujemo, da jih bo po Evropi toliko kot med hladno vojno, ko se je sovjetski blok ločil od zahodnega sveta.

Z odločitvijo Avstrije, da postavi ograjo na slovensko-avstrijski meji, se je prvič zgodilo, da se dviguje ograja med članicama schengenskega režima. Vladajoča koalicija v sosednji Avstriji je celo razmišljala o gradnji 25-kilometrskih žičnih ovir, a se je temu za zdaj odpovedala. Prihodnji ukrepi na tem področju so odvisni od učinkovitosti varovanja schengenske meje na slovensko-hrvaški meji. Vse več je informacij, da se je Avstrija odločila za gradnjo manj ostrega režima ograj tudi zaradi prošnje Slovenije. Avstrijska ministrica za notranje zadeve Johanna Mikl-Leitner je namreč dejala, da je Slovenija zagotovila, da bo na svojem ozemlju učinkoviteje nadzorovala dostop do Špilj, kjer je glavna vstopna točka za begunce z balkanske poti proti Nemčiji.

V The Economistu navajajo, da je od padca berlinskega zidu kar 40 držav po svetu začelo graditi ograje, ki zadevajo 64 držav. Ključni razlog za gradnjo navajajo varnostne razloge in preprečevanje tokov prebežnikov.

Obramboslovec Klemen Grošelj ugotavlja, da ograja kot taka ne more biti rešitev, ampak je lahko le eno od sredstev. »Predvidevam, da poskušajo z ograjevanjem meja doseči psihološke efekte, v smislu, da bi ljudi odvračali pred begom, da ne bi drli v Evropo. Prava, učinkovitejša rešitev pa je, da bi probleme reševali pri izvoru,« pravi Grošelj.

Direktor strateškega načrtovanja v Svetu Evrope Matjaž Gruden dodaja, da gre Evropa s konceptom ograj v napačno smer.