Okno v svet marsikatero dekle ujame v past
Več kot pol deklet v zadnji triadi in dve tretjini dijakinj je tarč spletnega nadlegovanja, a o njem ne spregovorijo.
Odpri galerijo
O spletnem nasilju je treba spregovoriti s komerkoli. Mladi se lahko obrnejo na policijo, nevladne organizacije, Spletno oko, šolo, starše. FOTO: iStock
Ljubljana – »Žrtev lahko zaščitimo le, če smo z njenim primerom seznanjeni, zato pozivamo vse, da se oglasijo na policijski postaji, pokličejo na 113, oddajo e-prijavo, kakorkoli že, da poiščejo pot iz spletnega nasilja in poiščejo pomoč,« ob začetku ozaveščevalne akcije o tej vse bolj razširjeni obliki nasilja poziva Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja policije.
Marsikatero dekle si zaradi spletnega nadlegovanja ne upa v šolo, veliko je depresivnih, v strahu, pod stresom in niti ne vedo, na koga se obrniti. Le petina anketiranih žrtev je razmišljala o prijavi na policijo, večina pa čaka, da se nasilje končna samo od sebe, opaža Barbara Brečko, raziskovalka s FDV. A ključno sporočilo kampanje, ki so jo danes zagnali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ljubljanska fakulteta za družbene vede, policija, center za izobraževanje v pravosodju in ustvarjalci filma Gajin svet, je, da morajo tarče tovrstnega nasilja spregovoriti.
Možje v modrem elemente spolnega nasilja najdejo v kaznivih dejanjih, kot so neupravičeno fotografsko in zvočno snemanje, razkrivanje osebnih podatkov, poseganje v zasebnost, pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene, zalezovanje in posedovanje pornografije.
Tako kot v resničnem življenju je tudi v virtualnem večina storilcev moškega spola, ki žrtve poznajo. Ženske imajo kar 27 odstotkov večjo možnost, da doživijo nadlegovanje na spletu. Do zdaj o razširjenosti teh škodljivih pojavov nismo imeli oprijemljivih podatkov, zato so spomladi raziskovalci s centra za družboslovno informatiko na FDV anketirali 2991 osnovnošolcev zadnje triade in 2173 srednješolcev.
Ugotovili so, da je bilo nadlegovanju prek mobilnika, interneta in drugih oblik komunikacijske tehnologije, v katerih te kdo zasmehuje, nadleguje, žali, ogroža ali celo ustrahuje, izpostavljena več kot polovica vprašanih. Z raziskavo so se dokopali do številnih spolno specifičnih razlik, poleg tega, da so pogostejši nadlegovalci fantje, so denimo ugotovili, da fantje, ko se znajdejo v vlogi žrtve, nadlegovanje večkrat doživljajo kot zabavo, medtem ko dekletom grozijo hude posledice.
Dekleta so tudi pogosteje žrtev nadlegovanja, povezanega z osebnostjo in videzom. Najpogosteje jih nadlegujejo ljudje zunaj njihovega šolskega prostora, fante pa ljudje znotraj šole, še pojasnjuje Barbara Brečko.
Stare oblike spolnih zlorab se vse bolj mešajo z novimi, ki imajo za žrtve hude in dolgoročne posledice, opozarja Maruša Gortnar, vodja sektorja za enake možnosti na ministrstvu, zato bodo v kampanji mlade poučevali tako o preventivi kot o tem, kako se z nasiljem, če se zgodi, spopasti. Mladi lahko za svojo spletno varnost največ naredijo sami.
Previdni naj bodo pri objavljanju osebnih podatkov na družbenih omrežjih, fotografij in videov ter podatkov o svoji lokaciji. Poleg tega morajo biti kritični do prebranega na spletu, razmišljajo naj o tem, koliko njihovih informacij zberejo spletne strani ali mobilne aplikacije, zaščitijo svoje naprave pred vdori in uporabljajo močna gesla.
Kampanja Odklikni!, ki jo omogočajo evropska sredstva, bo trajala do konca prihodnjega leta, vmes pa bodo glavni sodelujoči obiskali sto osnovnih in srednjih šol. Prav tako bodo na številnih šolah predvajali film Gajin svet, ki je v tujini požel pohvale, doma pa ga bodo premierno predvajali konec meseca.
Marsikatero dekle si zaradi spletnega nadlegovanja ne upa v šolo, veliko je depresivnih, v strahu, pod stresom in niti ne vedo, na koga se obrniti. Le petina anketiranih žrtev je razmišljala o prijavi na policijo, večina pa čaka, da se nasilje končna samo od sebe, opaža Barbara Brečko, raziskovalka s FDV. A ključno sporočilo kampanje, ki so jo danes zagnali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ljubljanska fakulteta za družbene vede, policija, center za izobraževanje v pravosodju in ustvarjalci filma Gajin svet, je, da morajo tarče tovrstnega nasilja spregovoriti.
Možje v modrem elemente spolnega nasilja najdejo v kaznivih dejanjih, kot so neupravičeno fotografsko in zvočno snemanje, razkrivanje osebnih podatkov, poseganje v zasebnost, pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene, zalezovanje in posedovanje pornografije.
Za fante šala, za dekleta hude posledice
Tako kot v resničnem življenju je tudi v virtualnem večina storilcev moškega spola, ki žrtve poznajo. Ženske imajo kar 27 odstotkov večjo možnost, da doživijo nadlegovanje na spletu. Do zdaj o razširjenosti teh škodljivih pojavov nismo imeli oprijemljivih podatkov, zato so spomladi raziskovalci s centra za družboslovno informatiko na FDV anketirali 2991 osnovnošolcev zadnje triade in 2173 srednješolcev.
Več kot polovica anketiranih se je srečala s spletnim nasiljem. FOTO: Delo Infografika
Ugotovili so, da je bilo nadlegovanju prek mobilnika, interneta in drugih oblik komunikacijske tehnologije, v katerih te kdo zasmehuje, nadleguje, žali, ogroža ali celo ustrahuje, izpostavljena več kot polovica vprašanih. Z raziskavo so se dokopali do številnih spolno specifičnih razlik, poleg tega, da so pogostejši nadlegovalci fantje, so denimo ugotovili, da fantje, ko se znajdejo v vlogi žrtve, nadlegovanje večkrat doživljajo kot zabavo, medtem ko dekletom grozijo hude posledice.
Dekleta so tudi pogosteje žrtev nadlegovanja, povezanega z osebnostjo in videzom. Najpogosteje jih nadlegujejo ljudje zunaj njihovega šolskega prostora, fante pa ljudje znotraj šole, še pojasnjuje Barbara Brečko.
Skopariti z osebnimi podatki
Stare oblike spolnih zlorab se vse bolj mešajo z novimi, ki imajo za žrtve hude in dolgoročne posledice, opozarja Maruša Gortnar, vodja sektorja za enake možnosti na ministrstvu, zato bodo v kampanji mlade poučevali tako o preventivi kot o tem, kako se z nasiljem, če se zgodi, spopasti. Mladi lahko za svojo spletno varnost največ naredijo sami.
Previdni naj bodo pri objavljanju osebnih podatkov na družbenih omrežjih, fotografij in videov ter podatkov o svoji lokaciji. Poleg tega morajo biti kritični do prebranega na spletu, razmišljajo naj o tem, koliko njihovih informacij zberejo spletne strani ali mobilne aplikacije, zaščitijo svoje naprave pred vdori in uporabljajo močna gesla.
Kampanja Odklikni!, ki jo omogočajo evropska sredstva, bo trajala do konca prihodnjega leta, vmes pa bodo glavni sodelujoči obiskali sto osnovnih in srednjih šol. Prav tako bodo na številnih šolah predvajali film Gajin svet, ki je v tujini požel pohvale, doma pa ga bodo premierno predvajali konec meseca.
