»Old boysi še kar krojijo vsebine na RTVS«
Evropski poslanec Milan Zver v pismu odboru Evropskega parlamenta za kulturo hvali predlog nove medijske zakonodaje.
Odpri galerijo
Evropski poslanec EPP/SDS Milan Zver je stopil v bran novemu predlogu medijske zakonodaje. Foto: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Po pismu evropskih poslancev Renew oziroma LMŠ Klemna Grošlja in Irene Joveve podpredsednici Evropske komisije Veri Jourovi se je s pismom na temo predloga nove medijske zakonodaje na odbor Evropskega parlamenta za kulturo zdaj obrnil evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS). Predlog je označil za »prvi majhen korak k pluralizaciji in uravnovešenju medijskega prostora v Sloveniji«, pisanje omenjenih kolegov pa označil za zavajajoče in pristransko, saj da gre pri predlogu le »za manjše popravke, ne pa za temeljit poseg v slovensko medijsko krajino«.
Pismo je Milan Zver naslovil na predsedujočo odboru Sabine Verheyen in njegove člane, ki jih je seznanil, da naša »zakonodaja iz časa tiskanih medijev in analognih tehnologij ni zadostno prilagojena digitalni sedanjosti«, na kar opozarjajo »novinarji, medijske hiše, operaterji, pa tudi predstavniki znanstveno-raziskovalne skupnosti in civilnodružbenih organizacij«. Zavrnil je očitke, da so jo pripravili v naglici in tajnosti, javno pa da jo bodo obravnavali skoraj dva meseca.
Javna obravnava o spremembah medijske zakonodaje, zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) in zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), teče od 15. julija, ministrstvo za kulturo pa jo je po sklepu koalicije zadnji dan s prvotnih nekaj dni podaljšalo do 5. septembra.
Glede financiranja STA Milan Zver ne vidi problema, da bo dobila tri odstotke sicer obveznega Rtv-prispevka, saj s tem ne bo ogrožala proračuna RTV. »Sedanji Rtv-prispevek v Sloveniji, državi z le dvema milijonoma prebivalcev,« piše, »vsako leto nabere okoli sto milijonov evrov in je večji kot v večini evropskih držav, število zaposlenih na RTV pa se kljub milijonskim izgubam še vedno vztrajno povečuje.« STA se zdaj financira iz državnega proračuna. »To (da se bo financirala iz Rtv-prispevka, o. p.) nikakor ne zmanjšuje njene neodvisnosti, prej nasprotno,« še meni poslanec, ki se ne strinja z očitki, da je namen sprememb vzpostavitev vladnega nadzora nad mediji in uničevanje neodvisnega novinarskega poročanja. Slednjega je v Sloveniji po njegovem sicer zelo malo. Spremembe pa bodo, meni, prinesle več neodvisnosti. »Večji nadzor vlade nad mediji ni v interesu nikogar, ki mu je draga demokracija, kajti vlade se menjajo, mediji pa bi morali biti neodvisni in kritični prav do vsake vlade,« zagotavlja Zver.
Izpostavil je še, da je »velik delež vsebin informativnega programa RTV Slovenije pristranski« in da imajo še danes velik vpliv na vsebino med drugim posamezniki, ki so vezani na globoko državo, pretekli režim in njegove ideološke in ekonomske naslednike. Sicer pa bo RTV Slovenija, pravi Zver, ostala javni servis in le pet odstotkov Rtv-prispevka bo po novem šlo med drugim za uresničevanje javnega interesa v medijih regionalnega in lokalnega pomena: »S tem se bo povečala pluralnost medijske krajine v Sloveniji. Izpad petih odstotkov dohodka RTV se bo nadomestil z odpravo omejitve oglaševanja, v skladu z evropskimi smernicami.«
Pismo je Milan Zver naslovil na predsedujočo odboru Sabine Verheyen in njegove člane, ki jih je seznanil, da naša »zakonodaja iz časa tiskanih medijev in analognih tehnologij ni zadostno prilagojena digitalni sedanjosti«, na kar opozarjajo »novinarji, medijske hiše, operaterji, pa tudi predstavniki znanstveno-raziskovalne skupnosti in civilnodružbenih organizacij«. Zavrnil je očitke, da so jo pripravili v naglici in tajnosti, javno pa da jo bodo obravnavali skoraj dva meseca.
RTVS v veliki zagati
Programski svet RTV Slovenija na izredni seji ni potrdil predloga finančnega načrta in predloga sprememb programsko-produkcijskega načrta za letos. Generalni direktor Igor Kadunc je po glasovanju ocenil, da je s tem zavod padel v veliko zagato. »Imamo programski načrt, ki ni pokrit v finančnem načrtu. Ne vem, kako naprej,« je dejal. Skoraj polovica prisotnih članov programskega sveta se je glasovanja vzdržala.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta ima RTVS za 1,7 milijona evrov manj prihodkov, največji delež zaradi izpada oglaševanja. Stroški za plače so bili v tem času za 1,9 milijona evrov višji.
V razpravi so Kadunca pozvali tudi k odstopu, a kot je dejal, sam ne bo odstopil. Pred sejo je protest pripravil Aktiv delavcev in delavk v kulturi, ki javnosti sporoča, da »RTV nikoli ne bo postala televizija Janeza Janše«.
Programski svet RTV Slovenija na izredni seji ni potrdil predloga finančnega načrta in predloga sprememb programsko-produkcijskega načrta za letos. Generalni direktor Igor Kadunc je po glasovanju ocenil, da je s tem zavod padel v veliko zagato. »Imamo programski načrt, ki ni pokrit v finančnem načrtu. Ne vem, kako naprej,« je dejal. Skoraj polovica prisotnih članov programskega sveta se je glasovanja vzdržala.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta ima RTVS za 1,7 milijona evrov manj prihodkov, največji delež zaradi izpada oglaševanja. Stroški za plače so bili v tem času za 1,9 milijona evrov višji.
V razpravi so Kadunca pozvali tudi k odstopu, a kot je dejal, sam ne bo odstopil. Pred sejo je protest pripravil Aktiv delavcev in delavk v kulturi, ki javnosti sporoča, da »RTV nikoli ne bo postala televizija Janeza Janše«.
Javna obravnava o spremembah medijske zakonodaje, zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) in zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), teče od 15. julija, ministrstvo za kulturo pa jo je po sklepu koalicije zadnji dan s prvotnih nekaj dni podaljšalo do 5. septembra.
»Mediji morajo biti kritični do vsake vlade«
Glede financiranja STA Milan Zver ne vidi problema, da bo dobila tri odstotke sicer obveznega Rtv-prispevka, saj s tem ne bo ogrožala proračuna RTV. »Sedanji Rtv-prispevek v Sloveniji, državi z le dvema milijonoma prebivalcev,« piše, »vsako leto nabere okoli sto milijonov evrov in je večji kot v večini evropskih držav, število zaposlenih na RTV pa se kljub milijonskim izgubam še vedno vztrajno povečuje.« STA se zdaj financira iz državnega proračuna. »To (da se bo financirala iz Rtv-prispevka, o. p.) nikakor ne zmanjšuje njene neodvisnosti, prej nasprotno,« še meni poslanec, ki se ne strinja z očitki, da je namen sprememb vzpostavitev vladnega nadzora nad mediji in uničevanje neodvisnega novinarskega poročanja. Slednjega je v Sloveniji po njegovem sicer zelo malo. Spremembe pa bodo, meni, prinesle več neodvisnosti. »Večji nadzor vlade nad mediji ni v interesu nikogar, ki mu je draga demokracija, kajti vlade se menjajo, mediji pa bi morali biti neodvisni in kritični prav do vsake vlade,« zagotavlja Zver.
»Pristranska« RTV Slovenija
Izpostavil je še, da je »velik delež vsebin informativnega programa RTV Slovenije pristranski« in da imajo še danes velik vpliv na vsebino med drugim posamezniki, ki so vezani na globoko državo, pretekli režim in njegove ideološke in ekonomske naslednike. Sicer pa bo RTV Slovenija, pravi Zver, ostala javni servis in le pet odstotkov Rtv-prispevka bo po novem šlo med drugim za uresničevanje javnega interesa v medijih regionalnega in lokalnega pomena: »S tem se bo povečala pluralnost medijske krajine v Sloveniji. Izpad petih odstotkov dohodka RTV se bo nadomestil z odpravo omejitve oglaševanja, v skladu z evropskimi smernicami.«
