Omejevanje konkurence na Blejskem jezeru

Postopek podelitve vodne pravice pletnjarjem do leta 2044 ni bil transparenten, objektiviziran in nediskriminatoren, ugotavljajo na agenciji za varstvo konkurence,

Objavljeno
02. avgust 2017 17.04
Blaž Račič
Blaž Račič
Bled – Agencija za varstvo konkurence je po lanski pletnjarski vojni, ko so blejski pletnjarji iz jezera na suho potegnili pletnjo na električni pogon župnije Bled, pred dnevi v izdanem nezavezujočem mnenju o pravni ureditvi izvajanja javnih prevozov na Blejskem jezeru ugotovila omejitve konkurence. Zato agencija predlaga sprejetje natančnejših meril za podeljevanje vodne pravice in za izbiro upravitelja pristanišč.

»Postopek pridobitve vodne pravice za neposredno rabo vode za pristanišče in vstopno-izstopno mesto na celinskih vodah, kot ga določa zakon o vodah, ni določno opredeljen in kot tak ni transparenten, objektiviziran in nediskriminatoren ter povzroča omejevanje konkurence na trgu izvajanja javnih prevozov oseb po Blejskem jezeru, česar ne upravičuje javni interes,« so ugotovili na agenciji za varstvo konkurence (AVK). Javni interes poleg tega ne upravičuje podeljevanja vodnega dovoljenja za določen čas, še ugotavljajo na AVK. Leta 2014 je na podlagi zakona agencija za okolje (Arso) združenju Pletna izdala vodno dovoljenje za 30 let, kar po mnenju AVK zavira oziroma onemogoča vstop na trg izvajanja javnih prevozov oseb po Blejskem jezeru.

Niti postopek pridobitve soglasja in pogojev za izvajanje javnega prevoza oseb po Blejskem jezeru, kot ga določa občinski odlok o plovbnem režimu po Blejskem jezeru, ni transparenten, objektiviziran in nediskriminatoren ter omejuje konkurenco.

Dopolniti bo treba zakon in odlok

AVK na podlagi teh ugotovitev zakonodajalcu oziroma občini Bled nalaga dopolnitev zakona o vodah oziroma občinskega odloka tako, da bodo postopki transparentni. Poleg tega bi morali po mnenju varuhov vodno pravico na ponavljajočih se razpisih podeljevati vsakih nekaj let. Ob tem AVK poziva direkcijo za vode, ki od leta 2016 podeljuje vodna dovoljenja, da prouči možnost odvzema oziroma spremembe vodnega dovoljenja, ki ga je združenje pletnjarjev na Bledu prejelo leta 2014 in velja do leta 2044. Podeljeno vodno dovoljenje za 30 let »ima močen vpliv tako na ceno kot na kakovost opravljene storitve«, ugotavljajo na AVK. Prevoz s pletnjo na otok in nazaj stane 14 evrov, linijski prevoz pa 11 evrov. Novo ali spremenjeno vodno dovoljenje bi se moralo nanašati na dejanske uporabnike teh pravic, torej ne na društvo, ampak na konkretne izvajalce prevozov.

V združenju pletnjarjev na Bledu o izdanem mnenju AVK niso bili seznanjeni, je dejal predsednik združenja Gregor Pazlar in dodal, da ga bodo lahko komentirali šele, ko ga bodo proučili. Čudi ga, da jih AVK o mnenju ni obvestila, čeprav so bili vključeni v postopek, saj so lani na AVK poslali odgovore na njihova vprašanja o ureditvi in izvajanju dejavnosti. Pletnjar Robi Wilfan pravi, da je njihovo združenje leta 2014 prejelo vodno dovoljenje, pravic, ki iz tega izhajajo, pa jim po njegovem ne morejo kar odvzeti.

Direkcija: Za odvzem vodne pravice ni utemeljenih razlogov

Na direkciji za vode so povedali, da le na podlagi mnenja AVK in brez sprememb predpisov ne morejo ukrepati. Kot je sporočila Verica Vogrinčič z direkcije za vode, ugotavljajo tudi, da »ni ustrezne pravne podlage oziroma utemeljenih razlogov za odvzem vodne pravice«. V primeru spremembe zakonodaje pa bo morebitni odvzem pravice odvisen od sprejetih sprememb, pravijo na direkciji. Vodna pravica se po sedanji ureditvi lahko odvzame v nekaterih primerih; če imetnik ne plačuje za vodno pravico, če je pravnomočno obsojen, če krši akte, ki se nanašajo na namen, obseg ali pogoje rabe vode in je to bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo pristojnega inšpektorja.

Župnija pletnjo uporablja le za lastne potrebe

Med potencialnimi ponudniki prevozov po jezeru je bila po ugotovitvah AVK tudi družba Blejski otok v lasti blejske župnije. To se je zaradi ravnanj pletnjarjev, ki izvajajo javne prevoze oseb na Blejski otok, umaknilo s trga. AVK ne problematizira dejstva, da je na Bledu 23 privezov za pletnje, saj se zavedajo »omejene nosilnosti prostora« Blejskega jezera. Blejski župnik Janez Ferkolj zdaj pravi, da mnenja AVK ne pozna in ga ne komentira, a je vesel, ker je vzpostavljen javni linijski prevoz na otok, ki ga sicer izvajajo pletnjarji. Pletnjo na električni pogon zdaj uporabljajo za lastne potrebe in za prevoz udeležencev maš na otoku. Prevozi po jezeru za župnijo niso primarna skrb, je dejal Ferkolj in dodal, da bi prevoze opravljali, če bi se tako dogovorili z občino in s pletnjarji.

Za AVK je problem tudi to, da je občina Bled za upravljavca pristanišč in vstopno-izstopnih mest izbrala združenje Pletna. Dokler je upravitelj tudi izvajalec prevozov, težav ni, če pa bi prevoze ponujal neodvisen konkurent, »nastopi konflikt interesov«, ugotavljajo na AVK in občini predlagajo določitev meril in kriterijev za izbiro upravljavca pristanišč.

Župan Bleda Janez Fajfar za komentar zaradi dopusta ni bil dosegljiv, njegov svetovalec in v. d. direktorja Turizma Bled Matjaž Berčon pa je dejal, da mnenje AVK nima vpliva na opravljanje dejavnosti.