Tiskane izdaje
Ormožanci svoje nujne medicinske pomoči in zdravstvenega dežurstva preko konca tedna nočejo izgubiti, ker bi potem do dežurnega zdravnika imeli tudi do 50 kilometrov in prav toliko nujna reševalna služba do njih.Ko so hoteli ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc predati zbranih 9.048 podpisov, je v petek kljub dogovoru na ministrstvu niso našli.
Peticijo so pripravili v Zdravstvenem domu Ormož, podpise pod njo pa so zbirali od 1. do 22. februarja. Direktorica ZD Vlasta Zupanič Domanjko je zato podpise predala državni sekretarki Nini Pirnat. Ormoška delegacija z županoma Središča ob Dravi Jurija Borka, Svetega Tomaža pri Ormožu Mirka Cvetka in ormoškega podžupana Branka Šumenjaka ter vodje ormoške nujne zdravniške pomoči Alenke Simonič pa je na ministsrtvu dobila nekaj pomirjujočih pojasnil. Čeprav so zdaj prestavili predstavitev mreže urgentnih centrov na konec tega meseca, pa nove slovenske urgence še ne bodo zaživele tako kmalu, kot je kazalo. Zdaj se je namreč izkazalo, da je premalo tako družinskih kot urgentnih zdravnikov in kakšna tri leta prehodnega obdobja bo trajalo, dokler se nov sistem ne vpelje in ne zaživi po strategiji, ki je tudi še ni. Dotlej pa naj bi bilo - vsaj za Ormož in Ptuj - še vse po starem.
Tri občine z ormoškega območja so svojo dežurno in nujno službo v ZD Ormož dobro uredile in opremile, saj ji vsako leto zagotavljajo po 74 tisoč evrov neposredne pomoči. Tako je reševalno vozilo za nujno pomoč pri najbolj oddaljenem prebivalcu ormoškega območja v slabih desetih minutah. Če bi do njega moralo priti iz Rakičana (kot so prvotno hoteli postaviti v mrežo urgenc), pa bi moral čakati celo uro, da po slabih cestah in v slabih razmerah premaga tudi do 70 kilometrov. Da prebivalci ormioškega območja še kako dobro razumejo, kako jim novi sistem urgenc hoče poslabšati zdravniško pomoč, podaljašati nujne poti in z dolgimi časi nevarno ogrozi njihova življenja, zato se je kar 54 odstotkov vseh prebivalcev v omenjenih treh občinah odločilo podpisati posebno peticijo za ohranitev sedanjega stanja na področju zdravstvene pomoči. Zato ni treba dvomiti, da bodo vse svoje pomisleke dovolj glasno povedali tudi v javni razpravi, ki bosledila razkritju celotnega načrta za organiziranost zdravstvenih urgenc.
