Ošpice ali kateri drug virus?

Ljubljana – V javnosti so se pojavili sumi, da je šlo v enem od primerov ošpic za norice, v drugem pa za peto bolezen. So laboratorijski izvidi te možnosti izključili, preden je bilo v javnost posredovano sporočilo, da imamo v Sloveniji potrjene ošpice?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so v začetku tedna že zanikali, da bi bil moški, ki je na ljubljansko pediatrično kliniko pripeljal otroka, okužen z noricami. »Gospod je bil okužen z virusom ošpic, kar je potrdila tudi laboratorijska preiskava,« so zapisali. Hkrati so podali informacijo, da so v Laboratoriju za javnozdravstveno virologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) potrdili primer ošpic pri predšolskem otroku, ki je bil v preteklosti cepljen z enim odmerkom cepiva. Tudi v tem primeru se je pojavil dvom. Pri testiranju naj bi namreč nastala navzkrižna reakcija, kar bi lahko pomenilo okužbo s peto boleznijo (parvovirus B19). S kakšno zanesljivostjo so bile torej potrjene ošpice?

Več metod, boljši rezultat

»Okužbo z njimi lahko najbolj zanesljivo dokažemo, kadar imamo na voljo tri vzorce istega bolnika: bris žrela, urin in kri,« so zapisali na NLZOH. Za dokazovanje v brisu in urinu ter v krvi uporabljajo različne metode, in če imajo več rezultatov, je določitev bolj zanesljiva. V brisu in žrelu dokazujejo prisotnost samega virusa ošpic, v krvi dokazujejo prisotnost zgodnjih protiteles, ki se pojavijo kmalu po okužbi. Za dokaz virusa morajo biti vzorci odvzeti v primernem času. Podatkov o tem, koliko vzorcev od vsakega posameznika, pri katerem so v zadnjih mesecih dokazovali ošpice, so testirali in s koliko metodami, zaradi varstva osebnih podatkov nismo dobili.

Okužbo je težje dokazati pri že enkrat cepljenih otrocih. V njihovih primerih gre za divji tip virusa ošpic, ki ga je v zgodnji fazi zaradi možnih lažno pozitivnih rezultatov zelo težko določiti. Cepljene ali delno cepljene osebe na okužbo ne odreagirajo enako kot necepljene, zato je diagnostična interpretacija sicer zelo zanesljivih testov zelo otežena, navajajo strokovnjaki. Zgodnja protitelesa proti kakšni drugi bolezni, na primer peti in šesti bolezni, enterovirusu in EPV-virusu, dajo lahko na začetku poteka pozitiven rezultat tudi za zgodnja protitelesa proti ošpicam. »Kadar zboli cepljena oseba, so zgodnja protitelesa prisotna bistveno krajši čas in jih včasih ni mogoče dokazati. Prav tako je izločanje virusa v sluznici žrela in urinu manjše in ga je težje dokazati,« pojasnjujejo na NLZOH.

Nepopolni testi

Za odlično diagnostiko je zato nujno poznati klinično sliko bolezni. Da se izključi katera od okužb, ki lahko povzročijo podoben izpuščaj kot ošpice, je nujno povezovanje mikrobiologov in zdravnikov, upoštevati je treba še epidemiološke podatke. V primeru dvomov se testiranje ponavlja in na pravi rezultat čaka tudi do deset dni.

Strokovnjaki priznavajo, da noben mikrobiološki test ni popoln, se pa bolj kot lažno pozitivnega rezultata bojijo lažno negativnega. Spregledana okužba bi namreč lahko pomenila širitev okužbe z ošpicami in imela drastične posledice.