Ostri toni v volilnem soočenju zaradi odnosa do migrantov
Na nocojšnjem predvolilnem soočenju na Televiziji Slovenija je predstavnike parlamentarnih strank razklalo vprašanje odnosa do migrantov.
Odpri galerijo
Prvo predvolilno osoočenje predsednikov in predsednice političnih strank na RTV SLO se je zgodilo 7. maja 2018. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana - Poslanec SDS Branko Grims se je namreč zavzel za preusmeritev vseh sredstev za oskrbo migrantov in nevladne organizacije v zagotavljanje varnosti in socialo, a dobil nazaj očitek, da izvaja desni populizem. Grims je ocenil, da prihodnosti EU ne bo krojil evropski proračun, »krojile jih bodo ilegalne migracije, proces radikalne islamizacije Evrope, vprašanje identitete, ohranitve evropske kulture, civilizacije.«
Zato je prepričan, da je treba zaščititi slovenske meje, pri tem pa se je zavzel za zavezništvo z višegrajsko skupino držav in držav, ki so proti migrantskim kvotam v EU. Denar za zagotavljanje varnosti pa bi v SDS našli v sredstvih, ki se jih zdaj namenja za oskrbo migrantov, ter v »300 milijonih evrov, ki se jih meče skozi okno za nevladne organizacije, kot je Mirovni inštitut, od katerih Slovenija nima nobene razvojne koristi.«
Predsednik SMC Miro Cerar je ob tem dejal, da se boji, »da bi v Sloveniji prevladal tak način razmišljanja in govora«. Zavzel se je za svobodno Evropo, ki je znotraj sebe odprta, »ne taka, kjer strašite, ne taka, kjer prevladuje desni populizem,« je dejal Grimsu. Poudaril je, da je vlada, ki jo vodi, zagotovila varnost.
Tudi prvak DeSUS Karl Erjavec je dejal, da ga »zelo skrbi, kar govori Grims - gre za radikalen desni populizem«. »Če se bo to zgodilo v Sloveniji, bo katastrofa. Zato sem podpisal sporazum o levem bloku. Ker levosredinska vlada ne bo podpirala takšne politike,« je bil jasen Erjavec, ki zaveznikov znotraj EU nikakor ne bi iskal v višegrajski skupini.
Grimsu je nasprotoval tudi Matej T. Vatovec iz Levice. »Gre za staro metodo strašenja, ki straši predvsem ljudi, ki nikoli niso imeli stika s tujci. Jaz ne poznam nikogar, ki bi izgubil službo zaradi migranta ali bil v nevarnosti,« je poudaril. Ob te pa navedel, da so bili sami večkrat v stiku z ljudmi, ki se ukvarjajo s pomočjo beguncem, »in ugotoviš, da so to srčni ljudje«. Prepričan je, da »politika zapiranja, tudi žica na meji, ne bo pripeljala v novo, močno Evropo«. Slika, ki jo upodablja Grims, pa je po njegovi oceni »Orbanova slika«. SDS je imenoval za »izpostavo Orbanove stranke v Sloveniji«.
Matjaž Nemec iz SD je ocenil, da je bila migrantska kriza skupaj s krizo vrednot in finančno krizo izziv, ki mu Evropska komisija pod vodstvom Evropske ljudske stranke ni bila kos. Priključitev samo k višegrajski skupini pa bi bila po njegovem mnenju največja zmota v zgodovini Slovenije. »Slovenci smo dokazali, da znamo biti v dobrih odnosih z vzhodom in zahodom,« je dejal in se zavzel za okrepitev EU z obrambno in bančno unijo.
Za skupno proračunsko politiko EU se je zavzel tudi prvak SLS Marko Zidanšek, a le, če bi bila ta poštena in solidarna do manjših članic. Za bančno unijo se je jasno zavzel tudi Jožef Horvat iz NSi, ki pa zaveznike v EU vidi predvsem v t. i. Plečnikovem trikotniku Ljubljana - Dunaj - Praga. Tudi Alenka Bratušek se je zavzela za enotno in močno Evropo. »Ključno pa je, da svojo pozicijo v EU okrepimo, da bodo naši interesi rešeni, torej vprašanje arbitraže, terana itd.,« je dejala.
Zato je prepričan, da je treba zaščititi slovenske meje, pri tem pa se je zavzel za zavezništvo z višegrajsko skupino držav in držav, ki so proti migrantskim kvotam v EU. Denar za zagotavljanje varnosti pa bi v SDS našli v sredstvih, ki se jih zdaj namenja za oskrbo migrantov, ter v »300 milijonih evrov, ki se jih meče skozi okno za nevladne organizacije, kot je Mirovni inštitut, od katerih Slovenija nima nobene razvojne koristi.«
Predsednik SMC Miro Cerar je ob tem dejal, da se boji, »da bi v Sloveniji prevladal tak način razmišljanja in govora«. Zavzel se je za svobodno Evropo, ki je znotraj sebe odprta, »ne taka, kjer strašite, ne taka, kjer prevladuje desni populizem,« je dejal Grimsu. Poudaril je, da je vlada, ki jo vodi, zagotovila varnost.
Tudi prvak DeSUS Karl Erjavec je dejal, da ga »zelo skrbi, kar govori Grims - gre za radikalen desni populizem«. »Če se bo to zgodilo v Sloveniji, bo katastrofa. Zato sem podpisal sporazum o levem bloku. Ker levosredinska vlada ne bo podpirala takšne politike,« je bil jasen Erjavec, ki zaveznikov znotraj EU nikakor ne bi iskal v višegrajski skupini.
»Izpostavo Orbanove stranke v Sloveniji«
Grimsu je nasprotoval tudi Matej T. Vatovec iz Levice. »Gre za staro metodo strašenja, ki straši predvsem ljudi, ki nikoli niso imeli stika s tujci. Jaz ne poznam nikogar, ki bi izgubil službo zaradi migranta ali bil v nevarnosti,« je poudaril. Ob te pa navedel, da so bili sami večkrat v stiku z ljudmi, ki se ukvarjajo s pomočjo beguncem, »in ugotoviš, da so to srčni ljudje«. Prepričan je, da »politika zapiranja, tudi žica na meji, ne bo pripeljala v novo, močno Evropo«. Slika, ki jo upodablja Grims, pa je po njegovi oceni »Orbanova slika«. SDS je imenoval za »izpostavo Orbanove stranke v Sloveniji«.
Matjaž Nemec iz SD je ocenil, da je bila migrantska kriza skupaj s krizo vrednot in finančno krizo izziv, ki mu Evropska komisija pod vodstvom Evropske ljudske stranke ni bila kos. Priključitev samo k višegrajski skupini pa bi bila po njegovem mnenju največja zmota v zgodovini Slovenije. »Slovenci smo dokazali, da znamo biti v dobrih odnosih z vzhodom in zahodom,« je dejal in se zavzel za okrepitev EU z obrambno in bančno unijo.
Za skupno proračunsko politiko EU se je zavzel tudi prvak SLS Marko Zidanšek, a le, če bi bila ta poštena in solidarna do manjših članic. Za bančno unijo se je jasno zavzel tudi Jožef Horvat iz NSi, ki pa zaveznike v EU vidi predvsem v t. i. Plečnikovem trikotniku Ljubljana - Dunaj - Praga. Tudi Alenka Bratušek se je zavzela za enotno in močno Evropo. »Ključno pa je, da svojo pozicijo v EU okrepimo, da bodo naši interesi rešeni, torej vprašanje arbitraže, terana itd.,« je dejala.
