Tiskane izdaje
Toplina in razumevanje sta lastnosti, lastni predvsem človeku. Človeštvo je tisto, ki bi moralo osnovno gonilo svojega obstoja in razvoja najti v skrbi za skupno, ne le za osebno dobro. Toda kaj, ko je toliko drugih lastnosti, predvsem takšnih z negativnim ali vsaj sebičnim predznakom, v zgodovinskih (pre)izkušnjah – zlasti v brezkompromisnem boju za razvrstitev na hierarhični družbeni lestvici – pridobivalo prednost. Kljub temu, da bi dobro vedno moralo imeti prednost pred slabim, ostaja ta postulat nemalokrat močnejši na verbalni kot na izkustveni ravni.
Izkustvena podstat prizadevanj za izboljšave v življenju sodobnega človeka je tako zelo pestra. Zaradi marsikatere podedovane prakse, ki marsikoga in marsikaj povsem neupravičeno, zavoljo umetno ustvarjenih razlogov oziroma omejenih interesov, postavlja v sfero marginalnega. To je, žal še vedno, opazno tudi pri skupinah ali posameznikih, ki se spoprijemajo z določenimi čustvenimi, fizičnimi ali zdravstvenimi ovirami. Čeprav jih vse bolj uspešno premagujejo, je izzivov in predsodkov, ki jih je treba premagati, še vedno ogromno.
Tovrstne spremembe so nujne. In, kar je še pomembneje, izvedljive. To med drugim dokazuje tudi projekt ACTrain, s katerim strokovnjaki iz štirih držav – Slovenije, Avstrije, Italije in Grčije – želijo zagotoviti široko dostopno video-interaktivno usposabljanje na daljavo. Za zdaj je njihov trud usmerjen v skrb za gluhe, naglušne, slepe in slabovidne, v omogočanje enakovrednejšega in prijaznejšega dostopa do izobraževanja in usposabljanja za življenje in delo. Razvili so inovativni program Proteus, namenjen usposabljanju oseb s posebnimi potrebami za izdelavo unikatnih keramičnih izdelkov. Tak pristop naj bi prej ali slej umestili na različna področja, saj bi bil brez dvoma dobrodošel tudi pri premagovanju na prvi pogled nepremostljivih učnih težav, težav v duševnem zdravju ali težav zaradi gibalne oviranosti.
Oblikovalci projekta so prepričani, da bi ta moral postati standard in praksa v državah EU. Projekt namreč ne le omogoča, ampak tudi spodbuja razmislek o prilagojenem kurikulu za osebe s posebnimi potrebami, ki si ne zaslužijo diskriminacije, ampak čim več tovrstnih inovacij. V omenjenem projektu, ki ga je financirala evropska komisija, prevladuje namera po spremembi splošnega pogleda na omejitve, take in drugačne, posledično pa prevrednotenje omejitev. V spreminjanju nezmožnosti v zmožnosti. Ne nazadnje je življenje polno izzivov, na vsakem koraku.
Ovire je treba premagati. Pa ne le pri pridobivanju vedno novih sposobnosti ali pri ohranjanju zdravja, tudi pri ohranjanju življenja, o čemer prav tako pišemo v današnjem Zdravju. Najslabše je, če ne storite nič, pravijo zdravniki s področja urgentne medicine, ki se ne morejo sprijazniti s tem, da še vedno vse preveč ljudi umre, ker pri nenadnem zastoju srca ne dobijo takojšnje pomoči. Zaradi neznanja, zaradi strahu pred napačnim ukrepanjem. Zato slovenski zdravniki, specialisti s področja urgentne medicine, vedno znova nizajo odgovore na ključno vprašanje: Kaj lahko storimo za ohranitev življenja? In spodbujajo k ukrepanju.
Narediti je mogoče veliko. Vsak dan, vsak trenutek. Tudi v ritmu pesmi Staying Alive skupine Bee Gees.
