Tiskane izdaje
Škofja Loka – V letih, ko v Škofji Loki ne uprizarjajo največje dramske igre v Sloveniji Processio Locopolitana – Škofjeloškega pasijona, zagnani organizatorji pripravijo Dneve škofjeloškega pasijona. Danes, na cvetno soboto, so pred cerkvijo sv. Jakoba v središču Škofje Loke skavti vse dopoldne izdelovali osemmetrsko butaro, na katero so na koncu navesili pomaranče, na bližnjem Mestnem trgu pa so na t. i. pasijonski dan vsi, ki so želeli, izdelali svojo.
Po nasvetu Marije Bezjak so najmlajši gnetli glino in izdelovali jagenjčke, predvsem deklice in njihove matere so se navduševale, a tudi obupavale, ker se jim ni posrečilo izdelati tako lepih rož iz krep papirja, kakršne so nastajale pod spretnimi prsti gospe Šinkovec. Precej nezaupljivo so obiskovalci zrli v lonce članic Prostovoljnega društva Sotočja, ki so pripravile alelujo, loško smojko in loško medlo. Ne, teh postnih jedi mlajši niti ne poznajo niti jih ne uživajo, je potožila Francka Pokorn, glavna kuharica za smojko in alelujo, pripravljeno iz kuhanih repnih olupkov. Smojka je preprosta: v izdolbeno repo nadevamo kašo. »No, jaz sem ji pred pečenjem v pečici dodala še malo kisle smetane,« je razkrila recept in v nadaljevanju priznala, da tudi ona doma bolj malo kuha takšne jedi; še najpogosteje je na jedilniku medla oziroma kaša, zabeljena z maslom.
Vrhunec je bil prihod pasijonske konjenice – in čeprav je bilo konjenikov le pet, so bili ti deležni posebne pozornosti. Kot smo neuradno izvedeli, je vzrok, da je konjenica, ki mora seveda nenehno vzdrževati kondicijo, tako maloštevilna, to, da mora biti vsak konj pred sprehodom skozi mesto veterinarsko pregledan. Vse to pa pomeni stroške. Kakor koli, Ločani so odločeni, da bo pasijon ne glede na krize spet leta 2015 in takrat bo, podobno kot je bilo nazadnje leta 2009, nastopilo več kot 800 ljubiteljskih igralcev z območja Škofje Loke in okoliških občin ter 80 konjenikov in njihovih konj, manjkal pa ne bo niti osliček.
