Pedagoška stroka: To je razvrednotenje svetovalnega dela
Strokovnjaki vzgoje in izobraževanja so na novinarski konferenci Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenskega društva pedagogov opozorili, da vladni predlog izhodiščnih plač svetovalnih delavcev, katerih izhodiščni plačni razred bi bil tri plačne razrede nižji od učiteljevih, ni sprejemljiv. Stroka zahteva umik predloga in odločen odziv ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde.
»Tako tisti, ki opravljajo delo učitelja, kot tisti, ki opravljajo delo v svetovalni službi, pri nas dobijo enako raven univerzitetne magistrske izobrazbe, zahtevnost in pomen strokovnega dela enih in drugih pa sta gotovo enakovredna. Zato bi bilo strokovno nesprejemljivo, politično pa zelo kratkovidno, če bi se država odločila tako nespametno varčevati prav na račun tistih strokovnjakov, ki jih otroci in mladi v teh vse zahtevnejših časih najbolj potrebujejo,« je opozorila dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL) Mojca Schlamberger Brezar.
Podobno je menil dekan Pedagoške fakultete UL Janez Vogrinc, ki je opozoril, da svetovalni delavci ne pomagajo le učencem in njihovim staršem, ampak tudi učiteljem in vodstvu šole: »Tisti, ki nekomu svetuje, si gotovo zasluži vsaj isti izhodiščni plačni razred, kot ga ima tisti, ki mu svetuje.« Opozoril je, da imajo svetovalni delavci predvsem v času po epidemiji precej več dela. Tudi raziskava, ki so jo izvedle vse tri pedagoške fakultete, je, denimo, pokazala, da ima veliko več učencev in dijakov kot v preteklosti izrazitejše psihosocialne težave. Povečuje se tudi število otrok priseljencev in otrok z odločbami o usmeritvi.
Potrebe so velike
Predstojnica Oddelka za psihologijo FF UL Eva Boštjančič je opozorila: »Kolegi psihologi v praksi poročajo o sočutni izgorelosti in preobremenjenosti zaradi obsega potreb po njihovih znanjih in kompetencah. Kar nekaj kolegov je že zapustilo delovno mesto šolskega psihologa, za mlade psihologe pa to delo zaradi zahtevnih delovnih razmer in nizkega ovrednotenja dolgoročno večinoma ni zanimivo.« Medtem bi na šolah potrebovali še najmanj dvakrat več svetovalnih delavcev, kot jih imajo, poročajo ravnatelji, predsednik zveze ravnateljev Gregor Pečan pa je dejal, da se kažejo celo potrebe po psihoterapevtih in pedopsihiatrih.
Predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije Maruška Željeznov Seničar je povzela podatek ZZZS o zdravstvenih stroških pri obravnavi duševnih stisk otrok in mladostnikov do 18. leta: »Leta 2018 je bilo za to porabljenih devet milijonov evrov, leta 2022 pa 19 milijonov evrov!« Vlagati bi torej morali v razvojno in preventivno delo, ki je po raziskavah učinkovitejše kot kurativa, je poudarila predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko FF UL Klara Skubic Ermenc. Dodala je, da tudi zato svetovalni delavci ob vladnem predlogu doživljajo hladen tuš.
Predlog je v nasprotju z realnostjo
Predsednica društva ravnateljev in zveze srednjih šol in dijaških domov Nives Počkar si ne predstavlja, da bi ob takih pogojih nekdo prišel delat v šolo: »Ne predstavljam si diskriminacije v zbornici, kjer bodo imeli tri plačne razrede manj. Zakaj? Kdo je tu nor? Kdo je tisti, ki se dela nevednega? Zelo me žalosti naše ministrstvo, ki se ni postavilo za naše strokovne delavce. V žargonu mojih dijakov bi rekla, da ti, ki to predlagajo, nimajo pojma, kaj predlagajo.«
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pa je poudaril: »Nevednost ne more biti opravičilo za tako ravnanje. Hkrati pa si je treba postaviti tudi zelo pomembno travmatično vprašanje: kaj pri vsem tem dela ministrstvo za vzgojo in izobraževanje?« Dodal je, da pričakujejo, da bo vlada predlog umaknila, predstavlja namreč tudi kršitev stavkovnega sporazuma, v katerem se je vlada zavezala, da bo glede na izpogajani izhodiščni plačni razred učitelja razporejala vse druge zaposlene v vzgoji in izobraževanju.
Gregor Pečan je dodal, da so plačna nesorazmerja v celoti porušena, veliko učiteljev ima višjo plačo kot ravnatelj, problem svetovalnih delavcev je le vrh ledene gore: »Ljudje se sploh ne zavedajo problema. Zelo pogrešamo glasne in burne odzive našega ministrstva, kar bi se moralo zgoditi vsakič, ko finančni minister reče, da za te stvari ni denarja. Ker če ni denarja za šolstvo, je naša prihodnost res črna in slaba.«
Umik predloga ali odstop
Odgovore ministra Darja Felde zahtevajo tudi člani Oddelkov za pedagogiko in psihologijo FF Univerze v Mariboru. Od ministra pričakujejo, »da se bo do predloga javno opredelil, dosegel njegov umik ali pa odstopil s položaja ministra«.
Neuradno naj bi minister Felda ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik že povedal, da predlog ni sprejemljiv, a uradno se za svetovalne delavce (še) ni zavzel. Z ministrstva so odgovorili le, da je predlog uvrstitve delovnih mest v plačne razrede še v fazi pogajanj in da odločitev še ni sprejeta.
